SREČNO 2024: Lahko tožijo, tepejo, odpuščajo. Ne bomo tiho.

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:52 pop

Ob vstopu v novo leto vsem bralcem in sodelavcem portala želim veliko sreče in uspeha. Osebno in poslovno. Rad pa bi se vsem zahvalil za leto, ki je ravno minilo. Zaradi vaše podpore in pomoči je Spletni časopis deloval in bo še. Vladajoči politiki se dokazujejo s čistkami v medijih in maltretiranjem novinarjev in urednikov, ki niso njihovi. To sem okusil tudi v Spletnem časopisu. Z denarjem pa zalivajo državne medije (MMC RTVS, STA…), ki so na spletu nelojalna konkurenca tistim, ki delamo z lastnimi rokami in sredstvi. A branost se je Spletnemu časopisu kljub takšnemu položaju zadnje leto precej povečala. Bila je boljša celo kot vsa prejšnja leta skupaj.

Posebej bi se zahvalil bralcem, ki ste delo Spletnega časopisa denarno podprli s prostovoljnimi prispevki. Brez tega bi več ne bilo Spletnega časopisa. Več kot šesto prispevkov je bil najpomembnejši vir prihodkov, ki so mi omogočili delo. Nakazila so bila večinoma od posameznikov, nekaj pa tudi od zasebnih podjetij. Del prihodkov za delovanje je bilo v zadnjem letu še od medijev, s katerimi sodelujem, ki so objavljali tekste Spletnega časopisa ali honorirali nastope (Nova24TV, Bojan Požar – Ura moči, Pravna Praksa…). Delovanje spletnega časopisa pomagajo sofinancirati tudi oglasi, vsi so agencijski, ker si oglasnega oddelka ne morem privoščiti. Največji agenciji, katere oglase objavljam, sta Google (Adsense) in IPROM. Po velikosti prihodkov so oglasi tretji in najmanjši del prihodkov. A vendar tudi pomemben. Ker verjamem v svobodno podjetništvo, ki ga država ne sme uničevati s pretiranim posredovanjem in davki.

Vesel sem, da mi je tudi v tem letu vsak teden uspelo napisati nedeljsko kolumno. To je tradicija, ki se je držim od ustanovitve Spletnega časopisa pred šestimi leti. Bolezni in dopustov ne priznavam. Tudi delovnega časa ne. Kolumne so bile vsako nedeljo tudi, ko sem bil dve leti in pol urednik Siol.net. Le ene od kolumn v vsem tem času ni mogoče prebrati zaradi cenzure novega odgovornega urednika Siol.net Mihaela Šuštaršiča: o prikrivanih povezavah številnih pomembnih novinarjev v državnih medijih, ki se razglašajo za javne, z danes vladajočimi politiki. Onemogočil je dostop do kolumne o za stranko Levica nerodni aferi Radiator, ki je bila objavljena veliko prej kot je postal urednik. Kolumna je bila o vladajočih politikih in tudi o novinarjih iz društva novinarjev, katerega častno razsodišče je pozneje odločilo, da Šuštaršičeva cenzura ni bila kršitev kodeksa, čeprav kodeks umikov tekstov za nazaj in posegov vanje mimo avtorjev absolutno ne dovoljuje. Neetičnega ravnanja novinarjev, še posebej, če gre za podpisnike peticije 571, se ne sme razkrivati, je bilo mogoče razumeti to presojo.

Zahvalil bi se rad tudi vsem sodelavcem, ki so mi po vrnitvi iz Siol.net pomagali spet zagnati Spletni časopis in za to delo niso bili plačani ali honorirani. Metki, ki je s kritičnim branjem vseh kolumn poskrbela, da je bilo napak in slabo premišljenih trditev veliko manj. Darku, ki me je po objavah vsakič opozarjal na večje in manjše napake v vseh objavljenih tekstih. In je imel v 98 odstotkih primerov prav. Vidu Mlakarju iz Švice za liberalne kolumne, ki jih je piše o državi in zdravstvenem sistemu. Dušanu Čegovniku za članke o dogajanju v Nemčiji, kjer živi in za glose o Butalcih. Jožetu Dežmanu za članke o preteklosti in dosežkih nove ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki je ukinjala spomin na osamosvojitev in slavila komunistično izročilo Čebin. Dimitriju Ruplu za kolumne o zunanje političnih dilemah, ljudeh, ki nam vladajo in zgodovini države. Igorju Omerzi za članke o lažnivem prikazovanju zgodovine, ko država za osamosvajanje nagrajuje najhujše nasprotnike osamosvojitve. Vinku Gorenaku za kolumne in zapise o dogajanju na področju notranjih zadev, policije in politike. In vsem drugim, ki so pomagali s svojimi zapisi ali informacijami ali kako drugače.

Po mesecih sta bila najbolj brana september in oktober, grafika vtičnika Jetpack pa kaže tudi, kako se je branost iz časa, ko je bilo delovanje Spletnega časopisa zamrznjeno, ko sem bil odgovorni urednik Siol.net, po vrnitvi novembra lani takoj močno povišala.

Velika večina ljudi v zadnjem letu spletni časopis bere s pomočjo mobilnih telefonov

Tehnično v tem letu ni bilo večjih težav, ki so sicer pogosta mora spletnih portalov zaradi napadov hekerjev ali kakšnih težav na omrežjih, da je vse gladko delovalo so poskrbeli iz podjetja Domenca.

Bile so pa občasno manjše tehnične težave, ker se sistem nadgrajuje in prenavlja, a tudi te so bile večinoma, tudi z učinkovito pomočjo prej omenjenega podjetja, hitro rešene. Občasno kak zelo bran tekst krajši čas ni bil dostopen, zaradi, kot pojasni sistem, preveč internih preusmeritev. Razloge za to napako, ki se pa pojavi le občasno in je morda povezana s spreminjajočimi se reklamami v tekstih, še nisem odkril.

Če vse občasno ni delovalo najbolje, se opravičujem.

Žal je ministrstvo za kulturo onemogočilo možnost, da bi Zavod za svobodo izražanja, ki izdaja Spletni časopis, lahko bralci, ki so to želeli, podprli tudi z odstotkom dohodnine. Medije, ki so kritični, vladajoči onemogočajo. Urednike in novinarji odpuščajo z brutalnimi čistkami. Nekoč so, ko gre za urednike, Boruta Meška, v teh dneh Rajka Geriča. In z njimi praviloma šikanirajo še vrsto novinarjev.

Denar pa delijo svojim nevladnim organizacijam. In medijem. Kot so že nekoč v socializmu, ko je tudi vse obvladoval le en politični pol. To se za skupnost in medije dolgoročno nikoli ne konča dobro. Kot je nekoč povedala žal pokojna sijajna urednica Večera Dragica Korade: Ptič potrebuje obe krili, da lahko leti. Levo in desno.

Ob vstopu v novo leto bi se rad zahvalil tudi vsem politikom, funkcionarjem, uradnikom, uslužbencem, predstavnikom za stike z javnostjo in tistim, ki so mi pomagali z informacijami in pojasnili za razumevanje dogajanja. In vsem, ki ste me opozarjali na napake in se odzivali s popravki in pojasnili.

Zahvalil bi se rad tudi medijem in drugim novinarjem, s katerimi sem veliko sodeloval.

Nihče ne more ničesar doseči sam.

In ker nisem sam, me tudi v tem letu ne bodo depolitizirali, utišali ali kaj podobnega.

Lahko nas tožijo, lahko nas tepejo, lahko nas odpuščajo. Ne bomo tiho.