Koalicija si Horváthu brez KPK ne upa vzeti poslanskega mandata

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 07:19 pop

Mandatno volilna komisija državnemu zboru včeraj ni predlagala, naj odvzame mandat predstavniku madžarske narodne skupnosti Ferencu Horváthu, ker se v treh mesecih ni odpovedal s poslansko funkcijo nezdružljivemu delu. Po burni razpravi so koalicijski poslanci odločili, da brez formalnega predloga komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne morejo nič. Z desetimi glasovi za in enim proti so v komisiji, ki jo vodi Ivan Hršak (DeSUS), izglasovali, da pričakujejo, da bo KPK kot samostojen in neodvisen organ opravila svojo zakonsko dolžnost in ugotovila dejstva, ki bodo podlaga za odločanja MVK.

Poslanec, pa še direktor…

Zakon o poslancih določa, da poslancu preneha mandat, če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca in to “ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka”. Prvič je pred poslanci primer, ko se izvoljeni poslanec pol leta po prevzemu funkcije ni odpovedal vodenju d.o.o.-ja. Predstavnik madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth je že od leta 2015 direktor družbe Minta d.o.o., direktor te družbe pa je tudi že pol leta, kar je poslanec. Na posnetku je ambiciozni poslanec:

DZ lahko izjemoma opravljanje dodatnega (profesorskega, zdravniškega ali podobnega) dela poslancu dovoli, a Horváth za to ni niti zaprosil. Če bi, bi mu takšno dodatno delo skoraj gotovo zavrnili, ker vodenje d.o.o. ne sodi med dopustne izjeme. Da vodi družbo Minta in da ta pridobiva precejšnja javna sredstva, pokaže aplikacija Erar KPK, tako:

Horváth, je včeraj opozoril Matej T. Vatovec, ni prvi primer, ko je državni zbor komu odvzel mandat po členu, le odstavek je drug. Po tem členu je bil ob poslanski mandat leta 2012 župan Ljubljane Zoran Janković. Če bi Janković odstopil kot poslanec, bi bile predčasne volitve za njegov sedež. Ker so mu sedež odvzeli zaradi nezdružljivosti, je sedež ostal PS. O nezdružljivosti DZ takrat ni obvestila KPK. To je storila mestna občina Ljubljana. Bi Janković ostal poslanec, če mestna občina ne bi poslala obvestila, da je prevzel županovanje, je vprašal Vatovec. Pri Horvatu je prijavo komisiji (in KPK) poslal zgodovinar Attila Kovacs. Člen zakona o poslancih, ki govori o odvzemu mandata zaradi nezdružljivosti, je takšen:

“Poslancu preneha mandat:

• če izgubi volilno pravico,
• če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
• če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
• če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
• če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
• če odstopi.

Poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.”

Po tem členu so mandat v času prejšnje vlade Mira Cerarja, a tega Vatovec ni omenjal, odvzeli tudi predsedniku SDS Janezu Janši, kar pa je ustavno sodišče soglasno odpravilo kot kršitev zakonske in ustavne ureditve, ker Janša ni bil obsojen med opravljanjem funkcije, o čemer govori člen zakona. Ustavno sodišče je takrat odločilo tudi, da mora državni zbor popraviti ta člen zakona, da bi bila poslancem v podobnih primerih poslej zagotovljena možnost pritožbe, torej učinkovita pravna zaščita pred zlorabami. Zakona poslanci doslej niso niti poskusili popravili kot je zahtevalo ustavno sodišče. Roki so že davno potekli. Se pa o spremembi pogovarjajo, a vsebino za zdaj prikrivajo javnosti.

Iz Levice so včeraj opozarjali, da lahko DZ o tem, ali Horváthu odvzeti mandat, odloča tudi, če KPK pri tem noče sodelovati. “Če neodvisni organi ne funkcionirajo, se ne sme vse ustaviti, je ocenil Vatovec.” A je večina odločila, da brez predloga KPK ne morejo nič. Obveljala je logika Janija Möderndorferja, da mandatno volilni komisiji zakon ne daje pooblastila, da bi lahko sprožila postopek odvzema mandata, v sodnih postopkih pa lahko pozneje, denimo pred ustavnim sodiščem, pade vse skupaj, ker državni zbor ni spoštoval pravil, ki si jih je sam postavil, je bil previden Möderndorfer, ki v prejšnjem mandatu ob Janši ni imel podobnih pomislekov. Obratno.

Ferenc Horváth kritikam, da opravlja s poslanskim delom nezdružljivo pridobitno dejavnost, ugovarja s pojasnili, da vodenje družbe Minta, katere ustanoviteljica je krovna organizacija pomurskih Madžarov, ni pridobitna dejavnost. Horváth je tudi predsednik krovne organizacije Madžarov v Sloveniji.

Razlog težav je morda deloma tudi zakon, ki jasno in posebej določa, da poslanec ne sme biti župan in član nadzornega organa gospodarske družbe, ne pa, da ne sme biti direktor takšne družbe.

Kar naprej nezdružljivosti

Mandatno volilna komisija je včeraj državnemu zboru za članico programskega sveta RTV Slovenija, ki bo tam zastopala LMŠ, predlagala Špelo Vrtačnik (LMŠ). Vrtačnikovo potrjujejo zaradi odstopa kandidatke za evropsko poslanko SMC Vesne Ugrinovske, ki bi morala že lani oktobra odstopiti iz programskega sveta RTVS, ker je takrat začasno prevzela vodenje direktorata na ministrstvu za okolje. Funkciji sta nezdružljivi. A Ugrinovska ni odstopila. Zato je predsednik programskega sveta Ciril Baškovič (SD) 4. marca letos DZ predlagal, naj jo poslanci odstavijo, ker že več mesecev opravlja nezdružljivo funkcijo. Teden pozneje je Ugrinovska (12. 3.) odstopila. A kot začasna direktorica direktorata za vode in investicije v vladi. Odstop iz vladne funkcije pa Ugrinovske ni rešil. Postopek odstavljanja iz programskega sveta RTV so v DZ nadaljevali, ker zakon določa, da tudi več let po koncu dela vladni funkcionar ne sme biti član sveta RTV. Nazadnje je Ugrinovska vendarle odstopila še kot članica programskega sveta. DZ se bo prihodnji teden seznanil še z dodatnim odstopom: predsednika državne revizijske komisije Boruta Smrdela. Ta komisije je prah dvignila, ko je onemogočila začetek del na Karavanškem predoru, ki ga na avstrijski strani že dalj časa izvaja podjetje iz Turčije. Pri nas so podjetje iz te države, ki je ponudilo najnižjo ceno in ga je Dars tudi izbral, na revizijski komisiji ustavili. Delamo zato še nič.

MVK je za okrajnega sodnika za kazensko področje v Mariboru včeraj DZ predlagala Jana Šömna.