Alarm v domu sindikatov: Zaradi ukinjanja plačevanja članarin od plač izredna seja predsedstva ZSSS

Last Updated on: 18th maj 2026, 05:01 pop

Predlog poslancev desne sredine (s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem iz NSi in Jelko Godec iz SDS), da bi s spremembo zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) odpravili obveznost države in drugih delodajalcev za avtomatično odtegovanje in nakazovanje sindikalnih članarin neposredno od delavskih plač, je med sindikalnimi šefi sprožil pravo paniko. Kot smo poročali v soboto, želi nova parlamentarna večina podjetja in javne zavode razbremeniti vloge “računovodske službe” sindikatov in financiranje prenesti na neposredni odnos med članom in njegovo organizacijo (npr. preko trajnih nalogov), po vzoru Nemčije in Avstrije.

Odgovor z druge strani Dalmatinove ulice je bil ekspresen. Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pod vodstvom Andreja Zorka je danes, v ponedeljek, 18. maja, uradno izdalo sklic 4. izredne seje predsedstva ZSSS. Sindikalni vrh se bo v veliki sejni sobi Doma sindikatov v Ljubljani sestal ta četrtek, 21. maja 2026, ob 10. uri. Tako:

Uradno o spremembah zakona, neuradno o izgubi velikih vsot denarja

Dnevni red izrednega vrha je uradno kratek in obsega dve točki:

1. Informacija o predlogu sprememb ZDR-1
2. Dogovor o stališču in nadaljnjih aktivnostih ZSSS

Iz vabila, pod katerega je podpisan predsednik ZSSS Andrej Zorko, je razvidno, da so k sodelovanju nujno pozvani vsi člani predsedstva oziroma njihovi namestniki, sekretarji območnih organizacij in strokovni sodelavci. Odsotnosti morajo javiti neposredno v tajništvo predsednika.

V zakulisju pa je slišati, da ne gre zgolj za “iskanje stališč”, pač pa za strah največje sindikalne centrale v državi. Če bo predlog SDS in NSi za črtanje tretjega odstavka 207. člena ZDR-1 sprejet po skrajšanem postopku, bodo morali sindikati sami vzpostaviti sisteme za pobiranje denarja. Politični analitiki ob tem opozarjajo, da bi neposreden prehod na trajnike pomenil dramatičen upad prilivov. Veliko članov, predvsem v javnem sektorju, namreč članarino plačuje “pasivno” – ker jim država denar trga že pri viru, ob prehodu na aktivno nakazovanje pa bi marsikdo članstvo raje preklical, kot pa vsak mesec sindikalnim šefom prostovoljno nakazoval del svoje plače.

Bo referendum reševal tudi sindikalno blagajno?

ZSSS, ki tesno sodeluje z odhajajočo levo koalicijo Svobode, SD in Levice, pripravlja strategijo odpora. Ker gre za predlog zakona desne sredine, ki močno posega v vplivno sfero dosedanje oblasti, je pričakovati, da bodo sindikati sprožili vse razpoložljive mehanizme, da predlog ne bi bil potrjen v državnem zboru. Če bo, bodo poskusili z vetom v državnem svetu, a to lahko, celo če prepričajo večino, desna sredina naglo preglasuje v državnem zboru. Naslednji korak bi lahko bil predlog referenduma. A ni gotovo, da bi večina državljanov podprla sindikate, da jim morajo država in podjetniki izvajati pobiranje članarin. V anketi Spletnega časopisa je proti avtomatičnemu plačevanju članarin skoraj plebiscitarna večina bralcev, ki so pa pretežno bolj z desne strani.

Glasujete lahko še vedno:

Pri nastajanju članka je pomagal AI Gemini

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.