571 propagandistom: Ne spolnost, vaše delo za politike je problem

Last Updated on: 21st december 2022, 12:21 dop

Na Siolu so ta teden objavili članek z naslovom “Direktor TV Slovenija podpihuje širjenje govoric o svojem novinarju, resničnost navedb pa ga ne zanima”. V članku so prikrili ime tega voditelja TVS Saše Krajnca in politikov Levice, s katerimi je povezan. Že prej so umaknili članke iz preteklosti o nenavadnih povezavah novinarjev in politikov z leve. Da prikrivaš javnosti ime znanega novinarja in njegove povezave s funkcionarji političnih strank v vladi, in to celo takšne, ki jih javnost že pozna in drugim očitaš, da jih ne zanima resnica o tem novinarju in povezavah, je nov pristop k novinarskemu in uredniškemu delu. Dobro pa je, da se o tem javno govori. In da na Siolu o tem pišejo. Le z javno razpravo lahko razčistimo dileme.

Prikrivanje povezav, ki so povsem očitne

Odgovorni urednik za tem ravnanjem je podpisnik peticije 571 novinarjev proti Janezu Janši Mihael Šuštaršič. Tudi Saša Krajnc je podpisnik peticije 571 novinarjev proti Janši. Od direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije so na Siol.net ta teden zahtevali celo, da bi moral novinarja, katerega imena si ne upajo javno predstaviti, zaščititi pred “neupravičenimi obtožbami”. “Neupravičene obtožbe” si je izmislil nov odgovorni urednik Siola, da bi pojasnil svojo cenzuro člankov iz preteklosti. Tudi moje uredniške kolumne. Preverjanje, ki bi razkrilo, da v tistih člankih ni “neupravičenih obtožb” je ljudem otežil, ker je onemogočil dostop. A nespretno, ker so v spletnih arhivih še dostopni. Zakaj jih skriva, če so ti članki tako sporni in o njih celo sami pišejo?

To je za Slovenijo, tako se zdi, že znan tip “novinarstva”: novinarstvo 571.

Povezave Saše Krajnca z generalnim sekretarjem ministrstva za kulturo Tonijem Tovornikom in z Levico Luke Meseca so dejstvo in ne “neupravičena obtožba”. Nekoč sta bila s Tovornikom sodelavca in sta se družila tudi izven dela.

V tem tednu pa se je Krajnc tudi javno zahvalil inštitutu 8. marec za dobro sodelovanje v skupni politični propagandni kampanji pred referendumom za spremembo zakona o RTV Slovenija, v kateri so zmagali. Zavod 8. marec je ustanovil politik Levice Simon Maljevac, ki je v vladi državni sekretar (namestnik ministra) šefa Levice Luke Meseca. Maljevac je tudi kandidat Levice za ministra za solidarno prihodnost po povečanju resorjev v vladi za pet, o čemer smo tudi odločali na referendumu. Najprej je bil za to funkcijo načrtovan Mesec, Maljevac pa bi postal minister za delo. Če se Krajnc javno zahvaljuje za sodelovanje v zmagoviti politični kampanji zavodu, ki ga je ustanovil pomemben politik Levice, to nedvoumno kaže politično sodelovanje in povezavo. Ne le s Tovornikom, ki je generalni sekretar ministrstva za kulturo, ki ga tudi vodi Levica. Zavod 8. marec, ki ga je ustanovil pomemben politik Levice Maljevac, povezav s Krajncem zadnje tedne tudi ni skrival, v kampanji so Kranjca propagirali kot simbol politike Levice in vlade Roberta Goloba, ki jim pomaga ljudi prepričevati, da je nujno predčasno odstaviti vrh RTVS, ki je bil izvoljen, ko je pred letom potekel mandat prejšnjemu generalnemu direktorju, po nazoru bolj levemu Igorju Kaduncu. Tako so voditelja TVS Krajnca predstavili kot svoj simbol “upora”:

.

Krajnc ni protestiral, da so ga v Zavodu, ki ga je ustanovil pomemben politik Levice, uporabili na tak oglasni način in to v kampanji za politično čistko na vrhu javnega medija, čeprav zakon novinarjem prepoveduje sodelovanje v oglasnih kampanjah.

Opozarjanje na povezave in na sodelovanje v politični kampanji ni obtožba. Novinarji ne “tožimo”. Obveščamo javnost. Sprožamo razprave. Tudi ni obtožba opozorilo, da je Šuštaršič podpisnik peticije 571 proti Janši. Ali da je podpisnik Krajnc. Na Siolu so pojasnili, da so ime Krajnca v članku, kako Urbanije ne zanima resnica, prikrili, da bi ga zaščitili. Zaradi tega, da bi Krajnca zaščitil, bi naj njihov novi odgovorni urednik javnosti po tihem, brez obveščanja avtorjev, že pred tem tudi onemogočil dostop do člankov, v katerih bi naj po njegovi oceni v preteklosti, ko še ni bil odgovorni urednik, “na podlagi nepreverjenih informacij razkrivali domnevno spolno usmerjenost enega od novinarjev TV Slovenija, pri tem pa javni interes utemeljeval s potencialnim konfliktom interesov tega novinarja”.

Tudi trditev o razkrivanju spolne usmerjenosti je manipulacija. V zgodbah, ki so cenzurirane, ni bila bistvena dilema spolna orientacija tega ali drugega novinarja ali politika, dilema so bile politične povezave novinarjev in vladnih politikov. Ko gre za Krajnca in Tovornika sta bila v preteklosti sodelavca na TVS, po informacijah njunih sodelavcev pa tudi več kot le običajna sodelavca. Najmanj dobra prijatelja. V tekstih, ki so bili cenzurirani, nisem trdil, da sta Krajnc in Tovornik istospolna partnerja. In tega tudi nisem razkril. Ker tega ne vem. Ne preverjam dogajanja v posteljah.

Se pa ne strinjam, da za istospolne partnerje ne veljajo običajna profesionalna pravila. Da se v tistih primerih sme prikrivati javnosti povezavo. Če bi bila Krajnc in Tovornik morebiti res istospolna partnerja, veljajo zanju povsem enaka pravila kot za partnerje različnih spolov, novinar pač ne sme poročati o politiki svojega partnerja in njegove vlade ali pa mora, če ni mogoče drugače, konflikt interesov razkriti. Sicer bi namreč to krnilo ugled javne TV. Bili bi v položaju, kot sem že opozoril, kot da bi voditeljica Odmevov Manca Krnel na vso moč obtoževala, da gre v aferi Smodej za podla podtikanja Luki Mescu in bi vodila proteste novinarjev TVSLO proti objavam Meščevih izjav, ljudem pa bi zamolčali, da je ta jezna neodvisna novinarka intimna partnerka Meseca, ki Meščevo plat medalje preverja v postelji. Ali, kot da bi o 103 tisoč evrih, ki jih je Robert Golob nakazal podjetju, ki ga je nekoč ustanovila in vodila novinarka Necenzurirano Vesna Vuković, na TVS poročal Primož Cirman, pa ob tem javnosti ne bi opozorili, da gre za moža donedavne novinarke RTVS Petre Bezjak Cirman, ki jo je medtem Golob zaposlil za šefico Ukoma, Vukovićevo pa kot šefico piarja svoje Stranke svoboda. Ali, če uporabim primerjavo z druge strani, kot da bi o politiki svojega moža na javni televiziji “neodvisno” poročala in vodila proteste novinarjev zanj Urška Bačovnik Janša.

Nismo več totalitarna država ali vladavina verskih skrajnežev

Sam tudi ne vidim razlogov, zakaj bi bilo morebitno povezavo, prijateljsko ali kaj več, težko zanikati, če je ni. Zanikanj iz RTV SLO in ministrstva za kulturo ni bilo. Povedali so, da povezav med novinarji in politiki ne preverjajo. Iz ministrstva za kulturo pa sploh niso odgovorili. Različna spolna orientacija ni nič spornega. Nismo več totalitarna komunistična država ali kakšna vladavina verskih skrajnežev. Istospolni partnerji in pari imajo pri nas pravno in sicer povsem enake pravice in obveznosti kot vsi drugi državljani in to tudi pri razčiščevanju morebitnega suma konflikta interesov.

Ker je v članku za Siol Krajnc, sicer kot anonimnež, povedal, da bi morali na Siolu, ko sem ga še vodil, dejstva preverjati tudi osebno pri njemu in ne le pri odgovornih osebah javnega zavoda RTV SLO, ki so plačane za pridobivanje odgovorov in za skrb za pošteno ravnanje do javnosti, sem zaprosil, da na dileme Krajnc tudi sam odgovori.

Vprašanje, ki sem ga voditelju in novinarju RTVS poslal v četrtek, je takšno:

Spoštovani

Na Siolu sem danes prebral, da ocenjujete, da sem ravnal napačno, ker sem le pri službi za odnose z javnostjo RTV SLO in na ministrstvu za kulturo preverjal točnost informacij, da z novim generalnim sekretarjem ministrstva za kulturo Tonijem Tovornike nista le nekdanja sodelavca, kar bi lahko vplivalo na javni vtis o načinu obveščanja javnosti o konfliktih, ko poskuša to ministrstvo z vlado doseči zamenjavo vodstva RTVS. Pri tem projektu ste v času referenduma tudi vi osebno sodelovali na vladni strani.

Ker se bo o tem, tudi zaradi tega, ker je novi odgovorni urednik Siola Mihael Šuštaršič za nazaj umaknil več tekstov, tudi mojo kolumno, v kateri sem pojasnjeval ravnanje uredništva in povezave med novinarji in politiki (ne le vaše), še pisalo in bo verjetno to tudi stvar mednarodnih preverjanj, vas tudi osebno prosim za pojasnilo.

Ali je bila informacija, da sta bila več kot le običajna sodelavca na RTVS neresnična?

Zatrdili ste, da ste zaradi vprašanj in dilem, ki sem jih postavil, razmišljali, da bi me tožili. Zakaj bi bilo vprašanje o odnosu med politikom in novinarjem, ki sta bila nekoč sodelavca, lahko razlog za kaj takega?

Lahko, prosim, pojasnite, kakšen je bil in je odnos med vama, da ne bom karkoli pisal napačno, in da ne bo več razlogov za različne razlage o tem, kaj je res.

Peter Jančič

odgovorni urednik

Spletni časopis

Odgovore bom objavil, ko jih prejmem.

Novi odgovorni urednik iz Siola Mihael Šuštaršič po hitrih političnih menjavah ni umaknil le vsebin člankov iz preteklosti, ki se nanašajo na Saša Krajnca in njegov možen konflikt interesov zaradi povezave s pomembnim politikom Levice in nekdanjim sodelavcem. Umik je bil obsežnejši. Umaknil je tudi opozorila, kako je Robert Golob v preteklosti iz državnega GEN-I (ki ga je takrat razumel kot zasebno podjetje) plačeval podjetju Vesne Vuković 103.000 evrov. Umaknil je tudi vsebine o nenavadnem ravnanju inštituta 8. marec, ki je pred častnim razsodiščem društva novinarjev doseglo razsodbo, da bi moral javnosti prikriti ime farmacevtke Katarine Ravnikar pri poročanju, kako je na sodišču propadla s tožbo proti dvema kriminalistoma zaradi uradnega zapisnika, ki sta ga napisala o tem, kaj je Ravnikarjeva počela z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Šlo je za seks za redno zaposlitev. Da je objava imena neetična in da bi moral ljudem prikrivati, je častno razsodišče presodilo, čeprav je bilo ime Ravnikarjeve pred tem objavljeno v največjih medijih v državi (v Slovenskih novicah, na portalu Pozareport…) in ga je zaradi tega Ravnikarjeva že pred časom spremenila in ga že dolgo več ne uporablja. Novega priimka, ki ga poznam, ker sem prebral sodne spise, doslej nisem zapisal. V ozadju pa so zanimive povezave. Direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač je bila, denimo, zaposlene v instituciji, ki sodi pod mesto, ki ga vodi župan Zoran Janković.

Ta del zapisa v cenzurirani kolumni, je bil takšen:

“Kako pravosodne oblasti in mediji pometajo zlorabe oblasti pod preprogo in poskušajo zaščiti pomembne politike, smo lahko opazovali že v aferi seks za redno zaposlitev župana Ljubljane Zorana Jankovića. In to celo nedavno, ko je častno razsodišče bolj levega društva novinarjev presodilo, da je kršitev njihovega kodeksa, če javnost natančno obveščamo o sporu na sodišču, ki ga je farmacevtka Katarina Ravnikar sprožila proti kriminalistoma, češ da sta v uradnem zaznamku zapisala preveč o motivih in posledicah njenih intimnosti z županom. Ne smete vedeti. Prikriti bi vam morali ta farmacevtkin spor, kako se je za seks zlorabljala oblast v Ljubljani.”

Cenzura ni pot do miru

Nenavadna odločitev častnega razsodišča tudi ni brez možnih ozadij. V častno razsodišče, v katerem so bili v preteklosti le novinarji, so že nekaj časa vključeni predstavniki nevladnih organizacij, ki niso novinarji in zaradi tega nimajo posebno poglobljenih znanj s tega področja. Nevladne organizacije pa, kot pokaže primer 8. marca, ki ga je ustanovil politik Levice Maljevac, nikakor niso politično nevtralne. Razsodbe častnega razsodišča so zaradi dodatnega vpliva “nevladnikov” sporne. Celotno kolumno, ki na Siolu ni več dostopna, ker jo je urednik “umaknil”, si lahko s pomočjo arhiva na spletu preberete tukaj. Prav je, da se o teh stvareh javno razpravlja.

Pri nastajanju te kolumne sem službo za odnose z javnostmi RTV SLO prosil, ali mi lahko posredujejo spletni poštni naslov Saše Krajnca (in telefonsko številko), da ga sam vprašam o povezavah. Odgovorili so, da mi kontaktnih podatkov o njihovem novinarju Krajncu ne smejo posredovati. Pridobil sem jih, da sem mu lahko poslal vprašanje, neuradno.

Že ob umiku do Goloba in novinarjev kritičnih člankov sem se čudil, zakaj je novi urednik Šuštaršič to storil in se vprašal ali je v ozadju politični pritisk. Denimo, tesne sodelavke Roberta Goloba Vesne Vuković. Njegove trditve o tveganjih za podjetja zaradi pravnih sporov zaradi objave so bile namreč sumljive. Pred njim sem vodil uredništvo in vem, da pravnih sporov ali napovedi sporov sploh ni. To si je izmislil. 571. Ni bilo niti zahteve za odgovor ali popravek. Če bi bili spori, bi me bili dolžni tudi obvestiti, ker se nanašajo neposredno name. Niso me.

Zdaj je Krajnc za Siol potrdil, da sem imel prav. Povedal je, da je razmišljal o vložitvi tožbe zaradi obrekovanja, a se je potem odločil drugače, ker si ne želi teh zadev razčiščevati v javnosti, ampak si želi mir.

A s cenzuro, podtikanji in manipulacijami tipa 571 tega miru ne more biti.

V tekstih Spletnega časopisa navajam, kjer je le mogoče, vire in ponujam bralcem povezave do vsebin, o katerih pišem, da lahko sami preverijo točnost pisanja. To je strokovno pravilno, pa še pošteno do avtorjev. Vire navajam in članke povežem tudi, ko povzemam vsebine drugih medijev ali v preteklosti objavljenih člankov. Spletni časopis ne krade vsebin. Spoštljiv je do avtorjev in njihovih pravic. Tako ravnamo tudi, ko gre za vsebine Siol.net, čeprav imajo zaradi tega tam dodatne komercialne prihodke in čeprav tam ravnajo drugače. Dobro je, da imajo dodatne prihodke. Novinarsko delo stane. In tam je veliko dobrih novinarjih, ki jih cenim in spoštujem.