Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

1. maj s presežkom po prodaji ukradene vile Mosković

Last Updated on: 6th maj 2025, 08:38 pop

S 146.137 evrov prihodkov je Inštitut 1. maj, ki sta ga konec leta 2022 ustanovila Tanja Fajon (SD) in Klemen Žibert (SD), vodil pa ga je Jan Škoberne (SD), po prihodkih lani daleč zaostal za Zavodom raziskovalni inštitut 8. marec, ki ga je ustanovil Simon Maljevac (Levica), vodi pa ga levičarska aktivistka Nika Kovač, ki je imel 718,989 evrov prihodkov. V času vlade Roberta Goloba so poslovna gazela. 1. maj pa je lani prizadela velika afera. Pa še nepremičnino, v kateri je delal, je SD prodala.

Podatke o nadaljevanju strme rasti prihodkov Nike Kovač in upadu 1. maja kažejo bilance za leta 2024, ki sem jih za oba zasebna zavoda pridobil od Ajpesa. Leto prej je že v drugem letu delovanja 1. maj skoraj dohitel 8. marec. A ga je, tako se zdi, ustavila afera Litijska. Fajonova in Škoberne sta se zaradi afere sanjska sodna stavba lani kot lastnica (ustanoviteljica) in direktor umaknila. Direktorica je postala Maja Mohar, ustanovitelj pa ostaja nekdanji generalni sekretar SD Klemen Žibert. Iz podatkov, ki so dostopni na Ajepsu, ni mogoče ugotoviti, od kod ti strankarski zasebni zavodi dobivajo sto tisoče evrov, poslujejo ne transparentno. A slabo pa tudi 1. maju lani ni šlo, poslovali so z velikim presežkom.

Prihodki so se Zavodu 1. maj sicer v primerjavi z letom prej več kot prepolovili, jim je pa presežek na letni ravni poskoči iz 27.499 evrov na 78.426 evrov. Zasebni zavod 1. maj je, kot sem poročal že lani, najel za svoje delo nekdanje poslovne prostore SD v judovski vili družine Mosković, za letno 162.000 evrov. Lani je SD, kaže njeno letno poročila, vplačala varščino za nakup novega sedeža stranke v višini 26.234 evrov in prodala vilo družine Mosković, ki jo je po osamosvojitvi dobila na sporen način z menjavo za del stavbe parlamenta, a katerem je deloval centralni komite Zveze komunistov. Za svojo lastnini so to razglasila iz časov socializma, ko so bili edina dovoljena partija, šlo pa je za družbeno premoženje. S tem, ko so si prisvojili to in še številne nepremičnine, so imeli in imajo velikansko nepošteno prednost pred drugimi strankami. Da je del današnjega parlamenta družbeno premoženje v njihovi lasti, jim je priznala vlada Janeza Drnovška po letu 1992, katere koalicijski partner so bili, ko so podpisali menjalno pogodbo za Moskovićevo vilo, ki so jo po vojni oblastniki iz komunistične partije (predhodnica SD) zaplenili v koncentracijskem taborišči pomorjeni judovski družini in to celo z obtožbo, da so sodelovali z nacisti. Vilo so zaplenili, da se je vanjo vselil komunistični revolucionar Tone Fajfar. Že predvojni revolucionar Fajfar je bil po vojni sedemnajst let minister republiške komunistične vlade, pred tem pa tudi sindikalist in urednik. Denimo, Delavske pravice. Številni novi oblastniki se so po vojni vselili v ukradene vile. Za zaplenjeno hišo so veliko po vojni dedičem, ki je nikoli več niso dobili v last in posest, izplačali nekakšno odškodnino. Zaradi trditve, da SD posluje v ukradeni vili, je sodišče Janeza Janšo po tožbi SD obsodilo na precej visoko denarno kazen. Trditev o ukradeni vili je bila precej točna. Za naša sodišča je znano, da so pristranska, ko naletijo na Janšo.

V Pravni praksi se je dolgoletna novinarka Dela Alenka Puhar, ko je lani predstavila neverjetne zaplete s to stavbo, vprašala celo, ali ni bil opis kraja preblag.

Prodala je lani SD to vilo za 1.6 milijona evrov KD Group. Da 1. maju še vedno dobro gre, kažejo ti podatki o rasti letnega presežka:

V primerjavi z letom prej pa je 1. maj znižal število zaposlenih. Za trikrat. Iz tri na ena. A še vedno jih imajo več kot 8. marec, ki nima zaposlenega nikogar.

S čemer se morda tudi izogibajo visokim davkom in prispevkom naše države. Ki jih navijata tako Levica kot SD.

Celotno poročilo Zavoda 1. maj je takšno:

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Discover more from Spletni časopis

Subscribe to get the latest posts sent to your email.

Komentarji (1)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu