Šuštaršič bo cenzuro za vladajoče moral javno bolj pojasniti

Last Updated on: 20th december 2022, 11:29 pop

Po predčasnih političnih menjavah na vrhu Telekoma, TSmedie in Siol.net, ki jih je dosegla koalicija Gibanja Svobode Roberta Goloba, SD Tanje Fajon in Levice Luke Meseca je novi urednik umaknil več mojih do teh vladajočih strank kritičnih člankov iz časov, ko še ni bil urednik. O tem, da onemogoča javnosti dostop do člankov, ki so kritični do vladnih strank, me še obvestil ni. Zaradi takšnega ravnanja novega odgovornega urednika Mihaela Šuštaršiča sem včeraj sprožil spor pred novinarskim častnim razsodiščem. Kodeks novinarske etike namreč urednikom prepoveduje posege in umike tekstov brez soglasja avtorjev. V več tekstov je brez mojega soglasja posegel tudi, ko je ukinil povezave na moje novinarske članke, ki kritično opisujejo ravnanje oblasti in zdaj vladajočih strank v preteklosti, ki so bili objavljeni v Spletnem časopisu in drugih medijih.

Za razpravo in tudi internacionalizacijo

Ocenjujem, da je prav, da se o primerih, ko kaže, da je prišlo do neetičnega ravnanja, ki je blizu termina cenzura, opravi podrobno javno preverjanje in javna razprava. O cenzuri se je v preteklosti pogosto govorilo in se s tem zmerjalo urednike, ker ima v Sloveniji oblast vpliv na številne medije. V državni lasti so veliki mediji kot so RTVSLO, STA, Siol.net. Oblast pa ima vpliv tudi na številne medije, ki so uradno v zasebni. Obtoževalo in zmerjalo se je v preteklosti tudi mene. A postopke preverjanj pravilnosti ravnanj, denimo pred častnim razsodiščem, se je le redko sprožalo. Zaradi tega tudi ni bilo resne javne razprave. In ne mednarodnih odmevov. Razprava in premislek sta celo pomembnejša od razsodb častnega razsodišča, razsodbe so pogosto sporne in nenavadne.

Objavljam celotno vsebino pritožbe

Peter Jančič
e-pošta: urednik@spletnicasopis.eu
Tel: 041672453

Častno razsodišče
Društvo in sindikat novinarjev

Zadeva: Pritožba na častno razsodišče zaradi spremembe članka in umika komentarja brez soglasja avtorja, s čemer je bil kršen 29. člen kodeksa in zaradi posegov v tekste, ker je novi urednik umaknil tudi navajanje in povezave do virov, s čemer je kršil še 6. člen kodeksa in to v povezavi s 25 členom kodeksa etike, ki prepoveduje združevanje oglasnih in novinarskih besedil.

Novi odgovorni urednik medija Siol.net Mihael Šuštaršič je po prevzemu položaja v celoti umaknil kolumno “Posilstva in droge afere radiator”, ki je bila objavljena 28.8.2022, onemogočil pa je tudi dostop do dela članka z naslovom “Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov? #video”, ki je bil objavljen 24. 8. 2022. V kolumno (urednik trdi, da celo v vse zapise) pa je urednik dodatno posegel brez soglasja avtorja, ko je umaknil povezave na vire, to je na novinarske članke, iz katerega so bili črpani podatki in kjer je bralcem dostopnih več podatkov.

Odgovorni urednik Siol.net Šuštaršič je tekst “Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov?, ker je umaknil večino vsebine, s tem pomensko spremenil, kolumno pa je v celoti umaknil. Sam trdi, da tekstov ni umaknil, da jih je le arhiviral. A arhivski, torej v preteklosti že objavljeni teksti, so na Siol.net prosto dostopni še desetletje. Umaknjena kolumna iz meseca avgusta pa je, sicer mimo volje urednika Šuštaršiča, dostopna le še v spletnem arhivu na naslovu https://web.archive.org/web/20220828050614/https://siol.net/siol-plus/kolumne/posilstva-in-droge-afere-radiator-586621

Spor sprožam, ker ocenjujem, da je s posegom v vsebino objavljenega članka “Le prijateljstvo…” in z umikom celotne kolumne “Posilstva in droge afere radiator” novi odgovorni urednik Mihael Šuštaršič kršil 29. člen kodeksa etike, ki določa: “Nihče ne sme novinarju brez soglasja pomensko spremeniti, umakniti ali predelati prispevka…”
O spremembah objavljene in javnosti dostopne vsebine in o umiku celotnega članka me urednik kot avtorja (novinarja) in kot odgovornega urednika v času objave, ni niti obvestil. Še manj za to pridobil soglasje.

Spor sprožam tudi, da bi odpravili dilemo, ali sme po predčasnih političnih menjavah na vrhu uredništev medijev v državni in paradržavni lasti, urednik za nazaj spremeniti uredniško politiko in po tihem, brez obveščanja avtorjev, umakniti tekste, ki niso všeč trenutni oblasti.

Sam sem kot urednik prav s sklicevanjem na kodeks etike, ki prepoveduje posege uredniku v tekste brez soglasja avtorjev (ti so tudi kazensko odgovorni za vsebino), zavrnil, da bi na podoben način umaknil besedila o Roku Snežiču, ki so jih za Siol.net pisali Primož Cirman, Vesna Vuković in Tomaž Modic. Enako sem zavrnil tudi vse druge posege mimo avtorjev. Če je do sprememb prišlo, je bilo to storjeno v dogovoru z avtorji (novinarji) in pogosto tudi z objavo pojasnila, zakaj so bili posamezni podatki (denimo o otrocih v družinskih sporih) po dogovoru z odvetniki pritožnikov umaknjeni.

Razsodba v primeru ravnanja Mihaela Šuštaršiča, da je kršitev kodeksa pomensko spreminjanje, umik ali predelava prispevkov brez soglasja avtorjev po prevzemu uredniške funkcije za obdobje pred vodenjem uredništva, bo pomembna tudi, ker lahko dodatno zavaruje urednike pred pritiski oblasti in vplivnih posameznikov v prihodnje, da bi morali po tihem izvajati cenzuro za obdobje, ko sploh niso vodili uredništva.

Ko gre za poseg v več kolumn in člankov, iz katerih je novi odgovorni urednik umaknil navajanje virov in povezav nanje, novi urednik trdi, da se navajanje (povezave do) virov v podjetju TSmedia zaračunava. Kodeks v 6. členu pravi: “Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije”. V 25 členu pa je prepovedano, da bi novinarji zaračunavali za svoje delo, denimo za navajanje virov svojih besedil ali za povezave do obsežnejših tekstov ali baz podatkov. Tako pravi kodeks: “Prepletanje ali združevanje novinarskih in oglaševalskih ali politično propagandnih besedil ni dopustno. Oglasna sporočila, plačane objave in oglasi morajo biti prepoznavno in nedvoumno ločeni od novinarskih besedil. Če obstaja kakršenkoli dvom, mora biti nedvoumno označeno, da gre za oglas. Hibridi med oglaševalskimi ali politično propagandnimi in novinarskimi vsebinami so nedopustni.”
Da bi se povezave do novinarskih tekstov drugih medijev ali baz podatkov državnih institucij v uredništvu zaračunavalo, kar trdi urednik, je neresnično. To se ni dogajalo. Zaračunava se kvečjemu povezave na oglasne vsebine. A to ne počne uredništvo. Zamisel je tudi absurdna. To pokaže primer, da bi tem primeru uredništvo moralo ustavnemu sodišču poslati račun za objavo povezave na celotno sodbo, kot so jo na sodišču objavili na svoji spletni strani.
Tudi za te spremembe, ki so poseg v tekste, odgovorni urednik ni niti poskusil dobiti soglasja avtorja.
V komunikaciji z upravo, z Irmo Gubanec, ki je prosila za pojasnila, zakaj v tekstih navajam vire in povezave do njih, pa sem, čeprav me ni opozorila, da namerava poseči v tekste, za kar tudi ni pristojna, opozoril, da bi morebiten poseg bil cenzura zaradi političnih razlogov, ker gre za povezave na raziskovalne članke, ki kažejo nepravilnosti pri delovanju oblasti in posameznih strank.

S spoštovanjem
Peter Jančič