Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Solidarnost Roberta Goloba

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 27th avgust 2023, 11:31 dop

Solidarnostne sobote in obvezen solidarnostni prispevek vseh zaposlenih za sklad za obnovo Slovenije je vlada parlamentu predlagala v interventnem zakonu, s katerim poskuša bolj dolgoročno pri državljanih najti denar za odpravo posledic poplav. Po imenovanju že dvanajstega premeirovega državnega sekretarja, kar je postal Boštjan Šefic, ustanavljajo še posebno vladno službo za obnovo in sklad za obnovo, ki pa ne bo v vladi. Po domače: vlada rabi dodaten denar in uvaja dodatne davke, ki jih prikriva z napačnim poimenovanjem in ustanavlja celo nove institucije, ki bodo denar trošile brez običajnih pravil, ki veljajo za proračun. Po volitvah smo dobili pet dodatnih ministrstev, v katerih je koalicija zaposlila celo goro novih funkcionarjev, da imamo zdaj eno najbolj obilnih vlad v zgodovini in v EU. Reakcija, ko so težave, pa je zaposlovanje novih funkcionarjev, ustanavljanje dodatnih uradov in določanje novih dajatev. Tako je lahko vladati. Pravzaprav je nenavadno, da za odpravljanje škode po poplavah vladajoči niso ustanovili kar dodatnega ministrstva. Če so jih pet za zagotovitev dodatnih služb za kadre vladnih strank, ki so propadli na volitvah, bi lahko še dodatno, ki bi res kaj pametnega delalo.

Koliko posojil žrtvam poplav odplačuje Levica?

Ob že drugem interventnem zakonu, ki ga je vlada predlagala parlamentu v nekaj tednih, so vladajoči ta teden nadaljevali tudi projekt odprave politične pluralnosti v medijih. Ta teden so se predčasno znebili nazorsko desnega Uroša Urbanije, ki mu v svetu RTVS, ki ga vodi Goran Forbici, podpredsednico pa je generalna sekretarka društva novinarjev Špela Stare, niso omogočili niti odgovoriti na obtožbe, s katerimi ga je novi šef uprave RTVS Zvezdan Martić odstavil kot začasnega direktorja še preden bi z razpisom izbrali novega. S čistko se tako mudi, da na razpis niso mogli čakati. Pa so ga odstavili po logiki, da imajo večino in lahko karkoli. Kakšen političen pritisk je bil v ozadju, je pokazala objava stranke Levica, ki je slavila veliko zmago. Na volitvah jih ni volil skoraj nihče, vladajo pa zdaj v medijih, ki jih moramo plačevati vsi ljudje.

Med to veliko zmago je odhajajoči koordinator Luka Mesec povedal, da je za dodatno obdavčitev bank, ki imajo preveč dobičkov in premalo pomagajo prizadetim v poplavah. Denimo, z odpisom posojil tistim, ki jim je voda odnesla premoženje. Mesec tega ni povedal po tem, ko bi razkril, koliko odplačil takšnih posojil je prevzela njegova stranka ali on osebno. Solidarno. Ali njegovo ministrstvo za delo. Solidarno. Banke morajo. Drugi. In škodo bomo zaradi poplav z obveznim prispevkom, ki ga je predlagala vlada, prihodnji dve leti plačevali vsi ljudje in vsa podjetja. V državnem proračunu, čeprav so davki in prispevki pri nas že zelo visoki, ni denarja. Za nova ministrstva, tudi za Levico, so ga našli. Za porušene mostove in ceste in posojila, ki bremenijo prizadete, pa ne.

Se je pa vlada po poročanju medijev odrekla vsaj takojšnjemu zajetnemu dvigu plač funkcionarjem, torej sodnikom, poslancem, ministrom in podobnim. Če bi zahtevali dodaten denar od vseh, sami pa bi si precej povišali plače, bi bila karikatura solidarnosti že preveč očitna.

Solidarnost na način Roberta Goloba. Vi nam več denarja, da si mi povišamo plače. In si morebiti izplačamo še visoke nagrade. Povišici se politiki, pri najvišjih funkcionarjih bi šlo za nekaj tisoč evrov mesečno, niso odpovedali. Le prestavili so jo. Začasno. Kot so v leto 2025 pred časom prestavili nov prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini dveh odstotkov plač, za upokojence pa v višini odstotka pokojnin. Dodaten, kot to v vladi reklamno označujejo, solidarni prispevek za starejše bomo plačevali od srede leta 2025, ko se bo ravno iztekel solidarnostni prispevek, ki ga vladajoči zdaj uzakonjajo za odpravo škode zaradi poplav. Tudi za tega ni gotovo, ali bo čez dve leti odpravljen. Kot je povedal minister za delo Mesec smo v časih, ko so mogoče še dodatne naravne katastrofe. In bo prispevek morda postal stalen. Kvečjemu lahko še dodajo kakega. Tako vladajo. Lahko je.

Da s takšno politiko ne izgubijo zaupanja javnosti, potrebujejo medije, ki so depolitizirani. Nič kritični. To je v ozadju menjav in pritiskov, ki jih izvajajo vladajoči. Vsi pritiski niso neposredni in vidni kot je bila predčasna odstavitev Urbanije ta teden. So tudi bolj sofisticirane metode. In drugačni pritiski, kako se mora prijazno poročati o ravnanju vladajočih.

Podizvajalci podizvajalcev vladnih strank

Čisto osebno mi je to ta teden pokazal dopis, ki sem ga dobil od podpredsednice sveta RTVS Špele Stare, ki je tudi generalna sekretarka društva novinarjev, ki me je pozvala k odgovoru na pritožbo pred častnim razsodiščem, ker sem si iz prve seje novega sveta RTVS drznil poročati, da so svetniki na začetku, ko se seja menda še niti prav začela ni, nagnali pravnika Draga Zadergala, pozneje pa protestirali, zakaj ni informacij, ki jih je ta nameraval predstaviti. Prvo sejo novega sveta je sklical bivši generalni direktor Andrej Grah Whatmough, ki ga novi svetniki niso marali in ga ne marajo. Ker je iz desne. V preteklosti je bil nadzornik za SMC. Stranko, ki je šla v koalicijo s SDS. Logično bi bilo, da bi sklicatelj tudi začel sejo. A Grah Whatmougha na ustanovno sejo ni bilo. Kot je sporočil, ga novi niso povabili. Je pa z njegovim pooblastilom prišel Zadergal, ki je pred tem na RTVS vodil tudi pravno službo. Zadergal je, ko je želel prenesti sporočilo Grah Whatmougha, od članov sveta izvedel, da mora biti tiho in da ne bo dobil besede. Ker je, to niso povedali javno, iz desne. V državni volilni komisiji je celo zastopnik SDS. Ko so mu povedali, da nima kaj govoriti, je odšel. Tam je bil le za to, da pove, kar mu je bilo naročeno. Pokazali so mu vrata. Sam sem to, tudi v naslovu članka, opisal z besedami: “Nagnali so ga.”

Čez oceno, da so Zadergala nagnali, se niso pritožili svetniki ali njihovo vodstvo. Denimo Forbici ali Staretova. Ki so podizvajalci politike vladnih strank na RTVS. Namesto direktnega pritiska so se pojavili podizvajalci podizvajalcev. Portal Anuške Delić Oštro, ki ga letos financira ministrstvo za kulturo Aste Vrečko z 21.750 evri. Delićeva je precej aktivistična novinarka proti Janezu Janši in desnici. Takšnih je v Sloveniji veliko. Za menjave na RTVS. V Oštro so zatrdili, da bi naj bila moja ocena napačna in nedopustna, ker bi naj Zadergal sam odšel že pred uradnim začetkom seje. In bi ga naj, torej, ne nagnali.

Da se je dogajalo na začetku seje in menda celo še pred uradnim začetkom, sploh ni sporno. Da je Zadergal odšel brez razlogov, pa ni res. To je celo laž. Ko sem to portalu Oštro odgovoril in tudi opozoril, da mojih odgovorov, ki sem jim jih poslal, niso celovito objavili, kar na spletu ni težko, so se najprej odzvali z zahtevo po objavi popravka s pomočjo odvetniške pisarne. Zdaj pa še s postopkom pred častnim razsodiščem. Le kaj jih tako strašno boli?

Preprosto je. Moti jih interpretacija dogodkov, ki ni provladna. Njihova. To poskušajo izgnati iz medijev. Solidarno z Luko Mescem, Tanjo Fajon in Robertom Golobom.

Da bi portalu Oštro šlo za preverjanje dejstev, ni točno. Kakšna so bila dejstva, se lahko vsak sam prepriča, saj je sejo neposredno prenašala javna televizija, posnetek je še dostopen, tudi sam sem objavil povezavo nanj med poročanjem in pozneje. Za to ne potrebujemo Anuške Delić in njenega portala. Njih moti interpretacija dogodkov. Ki ni provladna. Njihova.

Kritike je treba utišati.

A bo težko. Sam se nič ne skrivam in stojim za tistim, kar sem zapisal. Včasih se tudi zmotim, kaj popravim in se opravičim.

A tokrat se nisem. Zadergal ni že pred sejo odšel sam od sebe. Konflikt, ki smo mu bili priča, pa je bil pomemben, ker je pokazal odnos novega sveta RTVS do tistih, ki niso iz pravih treh strank.

Saj veste, vladnih.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (4)

https-spletnicasopis-eu