Koalicija odpravila veto, pobrala bo dodatna dva odstotka plač in odstotek pokojnin

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:53 pop

52 poslancev Svobode, SD in Levice je danes po vetu državnega sveta ponovno potrdilo, da bodo vsi zaposleni morali plačevat nov prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini dveh odstotkov plač, upokojenci pa v višini odstotka pokojnin. V primerjavi s prvim glasovanjem pred vetom sta bila za novosti dva poslanca manj: predstavnika narodnosti tokrat nista glasovala. To ni bilo zelo pomembno, za ponovno potrditev je koalicija potrebovala 46 glasov. Imeli so še nekaj rezerve. Koliko glasov je proti ali vzdržanih, pri glasovanjih o vetu, če jih je za 46, ni pomembno.

Nov prispevek so vladajoči uzakonili na povsem škandalozen način:  z zlorabo poslovnika po nujnem postopku, kot da smo v vojni, brez možnosti javne razprave, s kršitvijo pravil socialnega dialoga, ker ni bilo dialoga z delodajalci in delojemalci in ob obsežnih svarilih pravnikov v parlamentu, da je zakon tako slabo pripravljen, da predstavlja kršitev ustavnega reda. Uzakonili so nov prispevek, ki ga bomo plačevali zdravstveni blagajni, denar pa ne bo za zdravljenja, država ga bo uporabila za dolgotrajno oskrbo starejših, kar bi morala država plačevati iz državnega proračuna. Zdi se, da je razlog za nov prispevek predvsem, da bi si vladajoči olajšali dodatno proračunsko trošenje na drugih področjih, kjer zaradi tega ne bo treba varčevati.

Izredno sejo parlamenta je Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) sklicala za 15 uro popoldan in pričakovati je bilo, da bodo poslanci koalicijskih strank preglasovali veto in s tem na vrat na nos znova potrdili uvedbo dodatnega prispevka, ki ga bomo začeli plačevati od srede leta 2025. Z njim nameravajo zbrati večino od skoraj milijarde evrov letno, ki jo vladajoči načrtujejo za pomoč starostnikom po letu 2025.

Ker so v zakon o dolgotrajni oskrbi vključili obvezen prispevek, so s tem onemogočili tudi, da bi o novostih lahko na referendumu odločili državljani. Ustava namreč določa, da referendum ni mogoč:

“o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb”.

Glavni motor za uvedbo novega prispevka je bil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac s poslansko skupino Levice. Na kritike, da ni bilo javne razprave in da se milijardni projekt ne bi smel uzakonjati na vrat na nos z razglašanjem izrednih razmer, so iz vlade odgovarjali, da je bila javna razprava že lani v času referenduma in da se mudi, ker so lani prestavili veljavnost podobnega zakona prejšnje vlade le za eno leto, torej do konca letošnjega leta in morajo zato drugačne rešitve uzakoniti na hitro. Edina resna drugačna rešitev je nov prispevek.

Zakon prejšnje vlade prispevka v višini dveh odstotkov plač in odstotka pokojnine ni vseboval, zdaj vladajoči pa na referendumu lani ljudem tudi niso povedali, da ga nameravajo uvesti in zato v času referenduma o tem ni bilo nobene razprave.

Glasovanaje o zakonu o dolgotrajni oskrbi in s tem novem prispevku, se je prvič končalo tako:

Veto bo odpravljen, če bo za dodatne obveznosti ljudi najmanj 46 poslancev. Že prvič jih je bilo za nov prispevek 54. To bo že tretji prispevek, ki ga bomo plačevali Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in sicer od julija 2025. Pri zaposlenih bo odstotek plačal delavec, odstotek zanj še delodajalec. Za samostojne podjetnike in kmete je vlada predlagala dva odstotka. Za upokojence pa odstotek. Že pred tem so uzakonili, da bomo temu zavodu, ki sicer zbira denar za zdravstvo, plačevali tudi prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki bo od novega leta obvezno in podržavljeno.

Zbranega denarja ne bo porabljalo zdravstvo. Država ga bo, ki bi morala poslovati s pomočjo proračuna.