Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Se je Lamut ustrašil zaslišanja Bobnarjeve in Lindava o pritiskih Goloba in Vukovićeve?

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 7th julij 2023, 05:19 pop

Z zaslišanjem nekdanje notranje ministrice Tatjana Bobnar, ki je odstopila po pritiskih premiera Roberta Goloba in generalne sekretarke Svobode Vesne Vuković na kadrovanje in delo policije, bi se danes moralo začeti preiskovanja sumov nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov. A se to ni zgodilo. Predsednik komisije Miha Lamut (Svoboda) je na dan, ko bi se zaslišanja morala začeti, sporočil, da se “prelaga za nedoločen čas”. Odpovedal je tudi zaslišanje premiera Roberta Goloba na dodatni seji. Tako je o tem obvestil poslance:

Na dogajanje se je član komisije iz sDS Branko Grims odzval tako:

Lamut pa je o odpovedi sporočil:

“Kot predsednik preiskovalne komisije o sumih nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov sem razočaran zaradi odpovedi seje komisije. Sejo komisije sem odpovedal zaradi odsotnosti nekaterih ključnih prič. Na sejo namreč ne bi bilo nekdanje ministrice za notranje zadeve mag. Tatjane Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Boštjana Lindava, ki sta zaprosila za spremembo termina zaslišanj, prav tako je svojo odsotnost na seji opravičil nekdanji namestnik vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Igor Ciperle. Zaradi narave predmeta preiskave je ključno, da se zaslišanja, ki so bila načrtovana za prihajajoči seji, opravijo v sklopu. Hkratno zaslišanje vseh prič je ključno za kakovostno delo preiskovalne komisije, saj bomo le tako lahko oblikovali celostne in objektivne zaključke. Zato druge možnosti kot odpovedi sej in prvega paketa zaslišanj nisem imel. Da bodo omenjene priče laže načrtovale svoje dopuste, službene in druge obveznosti, bodo njihova zaslišanja prestavljena na prvi možni termin v jeseni. Pričakujem, da se bodo takrat zaslišanj lahko udeležili. Razen višje sile novih izgovorov ne bom toleriral, saj sem kot predsednik komisije dolžen zaščititi ugled in integriteto tega delovnega telesa, ki preiskuje še kako pomembno tematiko, tako za demokracijo kot spoštovanje pravne države. Hkrati zavračam prve poskuse diskreditacije dela te komisije, ki se v zadnjih dneh pojavljajo v javnosti.”

Kako je pisno pred odstopom pritiske premiera Goloba pojasnila Bobnarjeva, lahko preberete tukaj: PREBERITE, KAJ JE BOBNARJEVA NAPISALA GOLOBU.

Preiskovalna komisija, ki jo vodi Miha Lamut (Svoboda), je nameravala danes zaslišati še nekdanjega vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava, ki ga je vlada z novim vršilcem dolžnosti zamenjala takoj po odstopu ministrice Bobnarjeve, namestnika generalnega direktorja policije Igorja Ciperleja, državno sekretarko (in nekdanjo podpredsednico DZ) Tino Heferle in ministrico Sanjo Ajanović Hovnik.

Predsednik preiskovalne komisije Miha Lamut (Svoboda) Foto: DZ/Sušnik Matija

Zaradi požara v stavbi, kjer nastaja Spletni časopis, bo delo nekaj časa nekoliko moteno. Ni elektrike. Poteka selitev na rezervno lokacijo. A hudih posledic na srečo ni bilo. Le precej vode zaradi gašenja v stanovanjih nad nami. Je pa hudo pri sosedih višje.

Preiskavo so zahtevali iz vladne strani po odstopu Bobnarjeve, ki je skupaj z Lindavom javnost opozorila, da je premier Golob s svojo generalno sekretarko Vesno Vukovič zahteval kadrovske čistke, kakršne izvaja v medijih, tudi v policiji in da zaradi nezadovoljstva z učinkovitostjo politične čistke ni bil pripravljen Lindava imenovati za generalnega direktorja policije s polnim mandatom. Lindav je bil zaradi tega le vršilec dolžnosti, ki ga lahko vlada kadarkoli odstavi. Kako je Lindav opisal pritiske in zahteve Goloba, si lahko preberete tukaj: POROČILO LINDAVA: GOLOB SI JE ŽELEL “SVOJEGA” ŠEFA NPU, IN NEKAJ Z DIREKTORJEM “NA MOJEM KONCU”.

Iz vladne strani so dodali še preiskovanje domnevnih zlorab prejšnje vlade, kjer Svobodo precej žuli, kako se je lahko izvedelo za tajna več milijonska nakazila iz GEN-I Beograd veleposlaniku Kosova na Hrvaškem Martinu Berishaju, ki jih je ta potem dvigoval.

Portal Necenzurirano, ki ga je v preteklosti z nakazili na vzporedno podjetje Vesne Vuković financiral Robert Golob, že dalj časa piše, da bi naj na uradu za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade prišlo do hudi zlorab, skoraj državnega udara, ker so preverjali nenavadna nakazila iz GEN-I na Kosovo in v Črno Goro. Po njihovem pisanju bi naj šlo za zaroto proti Robertu Golobu, v katero bi naj bil vpleten celo srbski predsednik Aleksandar Vučić. Zdi se, da je Golob, da bi preprečil preiskovanje svojega dela v preteklosti, zahteval obsežne kadrovske menjave v policiji in bil nezadovoljen, ker sta Bobnarjeva in Lindav storila premalo. Podobne vzorce, da imenujejo le vršilce dolžnosti, ker je na te lažje vplivati, v vladi uporabljajo tudi drugi, Denimo, Asta Vrečko, ki je pristojna za izvedbo političnih čistk na RTV Slovenija in sicer v medijih.

Preiskave odstopa Bobnarjeve zaradi pritiskov Goloba in Vukovićeve niso zahtevali iz opozicije, ker SDS Janeza Janše sama za to nima dovolj glasov, iz NSI Mateja Tonina pa pri preiskovanju Golobovih poslov niso pripravljeni sodelovati, zdi se, da zaradi tega, ker so v parlamentu od Svobode dobili vodenje komisije za nadzor proračuna in komisije za nadzor obveščevalnih služb, obe bi po rezultatu volitev morala voditi SDS. Računica je, da slabljenje SDS dolgoročno koristi vladnim strankam in tudi NSi. Svoboda pa s tem varuje svojega predsednika Goloba. A v preteklosti, ko so na tak način iz NSi dobivali položaje v nadzornem in programskem svetu RTVS na račun SDS, se jim politično kupčevanje z vladajočimi na račun konkurentke na desni dolgoročno še nikoli ni splačalo.

Zaslišanja v komisiji, ki jo vodi Miha Lamut, bi, če Lamut vsega skupaj ne bo odpovedal, morala začeti opoldne s Tatjano Bobnar in se nadaljevati vse do večera, zadnja Sanja Ajanović Hovnik bi bila na vrsti ob 18. uri.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (1)

Disqus Comments (3)

https-spletnicasopis-eu