Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Vpliv Jankovićeve farmacevtke na primer Fištravec

(Last Updated On: 12/03/2018)

Vrhovno sodišče ni odločilo, ali se sme ljudem razkriti razlago sodbe, zakaj je na pol leta pogojnega zapora obsojen šef volilne kampanje župana Andreja Fištravca. Na pol leta pogojnega zapora je bil Darko Berlič obsojen zaradi ponarejanja javnih listih, ko ni plačal polovice računov za župansko in svetniško kampanjo pred štirimi leti. Od sodišča sem zahteval razlago te sodbe. A je še nimam. Presojo, ali javnost sme zvedeti za podrobno vsebino sodbe, ki še ni pravnomočna, je sodnica Alenka Zadravec  prepustila vrhovnemu sodišču. A z vrhovnega sodišča so ji zadevo vrnili z opozorilom, da pravna ureditev ni takšna, da bi kar vrhovno sodišče odločalo, ali se javnosti sme prikrivati podrobnosti, kako politiki goljufajo in zakaj točno je koga doletela kazen. Nižji sodniki morajo odločiti. Na vrhu je samo zadnja dokončna beseda.

Farmacevtka: Odločanje na vrh, restriktivni bomo 

Članek o lanski tožilski odločitvi o omejevanju dostopa javnosti do podatkov in centralizaciji odločanja na vrhu o tem, kaj ljudje smejo izvedeti

Zdi se, da je mariborska sodnica ravnala preveč dosledno po usmeritvah iz razvpitega “primera farmacevtka”. Oblasti so lani, ko je je bila javnost iz tožilstva obveščena o vsebini ovadb proti ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, sporočile da bodo zaostrile nadzor, kaj smejo ljudje izvedeti. Generalni državni tožilec Drago Šketa je to povzel tako: “Organizacijo dela v zadevah dostopa do informacij javnega značaja bomo spremenili tako, da bodo dokončno odločali v teh zadevah nosilci višjih funkcij.” Če prevedemo: mariborska višja sodnica je to ambicioznost nosilcev višjih funkcij, da bi prevzeli nadzor, razumela preveč dobesedno in je kar celotno odločanje, koliko podrobnosti smemo izvedeti iz sodbe o goljufanja Andreja Fištravca, preložila na vrhovno sodišče. Smo tik pred državnimi volitvami, letos pa bodo tudi lokalne volitve, zato je res lahko delikatno, če ljudje preveč izvedo. Kako je v delikatnih primerih treba ravnati, pa je Šketa tudi povedal lani, ko je ob za oblasti nerodnem primeru farmacevtke zapisal: “Glede posredovanja informacij javnega značaja bomo na Vrhovem državnem tožilstvu RS vztrajali, da bo praksa posredovanja informacij v predkazenskih in kazenskih postopkih v zadevah, ki niso odprte za javnost, po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) čim bolj restriktivna. Dostop do informacij javnega značaja nikakor ne sme imeti prednosti pred interesi kazenskih in še posebej pred interesi predkazenskih postopkov.”

Pri Kanglerju so posnetke celo javno predvajali

Primer farmacevtke je drugačen kot Fištravčevo neplačilo dobrih 30.000 evrov za kampanjo. Pri Jankoviću so bila javnosti razkriti posnetki tajnih prisluškovanj, ki jih v sodbi Berliču skoraj zanesljivo ni. A takšna razkritja niso kaj novega. Mariborsko sodišče je v preteklosti mirno predvajalo posnetke prisluškovanj bivšemu županu Francu Kanglerju, v katerih sam nisem opazil dogovarjanj z ženskami o seksu v zameno za službo ali česa podobnega. Kangler je politik. Že prej so podatki o domnevnih ugotovitvah v preiskavah proti njemu curljali v javnost in vplivali na vstaje v mestu. Pa takrat to nikogar v državi ni zelo zmotilo. Kangler v postopku, ko so bili predvajani posnetki tajnega prisluškovanja, ni bil obsojen. Šketa se je skupaj s pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem odzval šele, ko je protestiral ljubljanski župan in predsednik Pozitivne Slovenije  Zoran Janković, da zlorabljajo pravo za njegovo diskreditacijo, ko je tožilstvo novinarju Anžetu Voh Bošticu poslalo anonimizirane  ovadbe, v katerih so bili tudi podatki o pogovorih z mlado farmacevtko Katarino, ki je prišla na obisk k županu, ker ni mogla dobiti zaposlitve za nedoločen čas v lekarni, ki je v lasti občine. Župan je – kot je razvidno iz teh dokumentov – po tem obisku posredoval pri direktorju teh lekarn Marjanu Sedeju, da je ta s pomočnico za kadrovsko področje Spomenko Sluganović uredil, da je ženska dobila pravo zaposlitev. Mlada ženska pa je Jankoviću zagotovila seks. Najmanj dvakrat.

Ta primer je – podobno kot pri Kanglerju – na sodišču v celoti padel. Pri Jankoviću še predno se je sploh začel zato, ker je tožilka Blanka Žgajnar zamočila. Preiskovalna sodnica Mojca Kocjančič, bivša soproga nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, je, ker je Žgajnarjeva prepozno sprožila kazenski postopek, odredila uničenje posnetkov prisluškovanj  proti Jankoviću. Kar se je tudi zgodilo. In večina postopkov proti Jankoviću se je sem končala še preden se je dobro začela. Janković pa je sprožil tožbe, ker so javnosti omogočili, da je izvedela za nerodne podrobnosti, proti tožilki Blanki Žgajnar in pooblaščencu za posredovanje javnih informacij Aleksandru Lenardu.

Kako bi pa javno vedenje lahko škodilo?

Ali bo javnost smela izvedeti za razlago sodbe, po kateri bi moral šef Fištravčevega štaba za pol leta pogojno v zapor, bo zdaj najprej znova odločala sodnica v Mariboru. V njeni razlagi, da bi javno razkritje razlage sodbe lahko škodilo kazenskemu postopku, mi ni najbolj jasno logika. A nisem pravnik. Če je razlaga sodbe morebiti zanič, je prav, da to izve tudi javnost in da se sodba razveljavi. Če je razlaga ok, pa ne vem, česa se boji.

A morda tega, da bi kaj preveč razkrili o pomembnem levičarskem politiku in to tik pred volitvami?

Upam, da je v ozadju kakšen drug razumen razlog in ne le vpliv, ki mu popularno rečemo “farmacevtka.”

Celotna odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrnili odločanje, ali javnost sme izvedeti za razlago sodbe v primeru goljufanja v volilni kampanji, in vse skupaj vrnilo nazaj v Maribor, kjer morajo najprej odločiti, je takšna:

Su 493-2018 OŽ MB.odt-1
image_pdfimage_print
(Visited 1.220 times, 1 visits today)

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.