Po zapravljanju Goloba: Brez rezov nam grozi strukturni zlom javnih financ

Last Updated on: 20th april 2026, 10:00 dop

Fiskalni svet v svojem poročilu razkriva srhljivo statistiko: v letu 2025 se je primanjkljaj pod vlado Roberta Goloba skoraj potrojil. Medtem ko so nas prepričevali o vzdržnosti, so se izdatki podvojili, porabljene pa so bile vse rezerve iz preteklosti. Če se uresniči ‘oster scenarij’ geopolitičnih tveganj, se bo luknja v proračunu do leta 2028 poglobila na katastrofalnih 5 odstotkov BDP. Javnofinančna gibanja so se v letu 2025 oddaljila od doseganja vzdržnosti javnih financ zaradi izjemno visoke rasti izdatkov, je v oceni osnutka Letnega poročila o napredku 2026 opozoril Fiskalni svet. Država se, če ne bo ukrepov, lahko znajde v resnih težavah. Do leta 2028 bo primanjkljaj kumulativno za 3 milijarde evrov večji od zavez, ki jih je država dala v srednjeročnem načrtu.

Fiskalni svet svari tudi pred ukrepi sredinskega trojčka, ki bi po dramatičnem povečanju trošenja Svobode, SD in Levice, nekoliko znižal davčni primež, kar bi pomenilo manj prihodkov. Brez kompenzacijskih ukrepov bi primanjkljaj dodatno strukturno povečalo za okoli 900 mio EUR oz. za več kot 1 odstotno točko BDP letno, so zapisali. Grafično so položaj opisali tako:

Poudarki iz ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026 so:

·        Javnofinančna gibanja so se v letu 2025 oddaljila od doseganja vzdržnosti javnih financ zaradi izjemno visoke rasti izdatkov. Kumulativno odstopanje od zavez iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta je bilo še znotraj dovoljenega le zaradi izrabe manevrskega prostora, ustvarjenega v 2024.

·        Po projekcijah Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance bo kumulativno odstopanje neto izdatkov že letos preseglo dovoljeno. Hkrati ocenjujemo, da bi se nadaljnje odstopanje do konca trenutnega Načrta leta 2028 lahko celo podvojilo. Prostor fiskalne politike za ukrepanje, tudi za naslavljanje posledic šokov, je tako precej omejen kljub sprejetju pokojninske reforme.

·        Potrebno se je izogniti ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno slabšali. V nasprotnem primeru se bodo tveganja za vzdržnost javnih financ ob trenutni učinkovitosti javne porabe še povečala. Sprejetje Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bi po naši oceni brez kompenzacijskih ukrepov primanjkljaj dodatno strukturno povečalo za okoli 900 mio EUR oz. za več kot 1 odstotno točko BDP letno.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.