V Uri resnice o Golobovem referendumu za zaščito lastnih milijonov in pregonu poslancev NSi

Last Updated on: 18th junij 2026, 09:38 dop

V Uri resnice Bojana Požarja sva s Petrom Gregorčičem govorila o pregonu parlamentarnih nadzornikov, ki so si drznili preverjati, ali Robert Golob zlorablja policijo za zbiranje podatkov o opoziciji. To se je dogajalo v času, ko je Golob s čistko na vrh DARS-a nastavljal Andreja Ribiča, nekdanjega šefa volilnega štaba Svobode. Dotaknila sva se tudi referenduma, za katerega na levi zbirajo podpise, da bi – tako kot že v prejšnjem mandatu – onemogočili preiskovanje ravnanja z državnim denarjem Roberta Goloba.

Pri pregonu parlamentarnih nadzornikov prejšnje vlade gre za najpomembnejše voditelje stranke NSi: predsednika Jerneja Vrtovca, vodjo poslanskega kluba Janeza Žaklja, nekdanjega vodjo poslanske skupine Jožefa Horvata in nekdanjega predsednika Mateja Tonina. Pregon slednjega se je za zdaj sfižil, ker je kot evropski poslanec z imuniteto zaščiten pred maltretiranjem in zastraševanjem izvršne oblasti, pod katero sodita policija in tožilstvo, ki ju je kot poslanec nadzoroval.

Slovenija na sramotilnem stebru: Pismo Lene Düpont o pregonu opozicije in spominu na leto 2014

Preiskovanje Golobovih nenavadnih državnih biznisov je že v prejšnjem mandatu z neverjetnimi manevri sistematično preprečevala prejšnja vladna koalicija, nazadnje tako, da so na vrh preiskovalne komisije, ko jo je zahteval državni svet, nastavili poslanca Svobode, ki je onemogočil preverjanje, ali je Robert Golob še kot direktor iz GEN-I preko podjetja Vesne Vuković plačeval novinarje portala Necenzurirano, poslovanje zasebnega Golobovega podjetja Star Solar, ki živi pretežno od plačil državno subevencioniranega Borzena, kamor je Golob na vrh inštaliral kandidatko Svobode na volitvah, prej zaposleno v GEN-I, Mojco Kert, in morebitnega financiranje kampanj iz GEN-I z nenavadnimi nakazili na Balkan.

Peti manever Svobode za blokiranje preiskave poslov GEN-I in Svobode

Vojno, da se prepreči preiskovanje ravnanja Goloba z referendumskim postopkom zdaj le nadaljujejo. Z razlago, da bo šlo za politično policijo poskušajo preprečiti, da bi poslanci preverili, zakaj je Robert Golob podjetju SEE M. & C podjetju novinarke takrat državnega Siol.net Vesne Vuković, ki je pozneje postala generalna sekretarka Svobode, nakazal 103.000 evrov, zakaj je iz GEN-I na Kosovo veleposlaniku na Hrvaškem Martinu Berishaju padlo skoraj dva milijona evrov za nekakšna svetovanja. Še vedno pa ni jasno tudi, kako so lahko Golobu v GEN-I, ko ga je še vodil, v štirih letih izplačali za kak milijon evrov več nagrad in plač kot je največ dovoljeval zakon Mateja Lahovnika, ki je bil sprejet, da bi preprečil pretirano črpanje državnega denarja državnih direktorjev. Golob trdi, da je šlo v tistem času za zasebno podjetje, ki pa je imelo monopol za preprodajanje elektrike iz državne nuklearke in ni jasno, kdo je dovolil in izvedel privatizacijo in kakšne so bile vsote pri tem, če je bilo res privatizirano. Ko je Golob odšel z vrha GEN-I, je GEN-I nenadoma postal spet povsem državen.

V ozadju zbiranja podpisov za referendum je sprememba zakona o parlamentarni preiskavi Urške Klakočar Zupančič, ki je začela veljati leta 2025 in ki ponuja široke možnosti blokiranja že začetka preiskovanja. Kako nenavadno široke pokaže prav primerjava s preiskovanjem štirih nadzornikov obveščevalnih služb iz NSi, ki so bili te dni sploh prvič obveščeni, česa jih že tri leta preiskujejo in javno obtožujejo. Možnosti pritožbe na katerokoli sodišče čez preiskovanje v več letih niso imeli nobene. Izjemno široke določbe za blokiranje preiskav Roberta Goloba, ki jih je nova koalicija večinoma odpravila in ublažila, kar je razlog za očitke o uvajanju politične policije in referendumsko pobudo, so takšne:

Ali Golob in Zdolšek preusmerjata pozornost ali lažeta, da je za nakazili GEN-I Berishaju Janša?

Slovenski Watergate: Golob poseka Nixona

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.