TAKO BI VOLILI ŠVICARJI
Last Updated on: 5th februar 2026, 09:41 dop

Volitve v Sloveniji se bližajo z nezadržno hitrostjo. Slovenija je po katastrofalnem mandatu ekstremno levega Roberta Goloba pripravljena, da obrne nov list v svoji zgodovini. Golob je predsednik vlade in seveda zato tudi kolovodja te procesije levih zmešancev, ki Slovenijo rinejo nazaj na Balkan. Vendar pa ni bil sam v tem. Ne pozabimo, da je Golob pustil, da mu vlado vodijo Levica/Vesna, brutalni nasilnjaški »nevladniki« ob podpori izkušenih postaranih levih ekstremistov, a la Tanja Fajon, iz SD. Ko pogledamo mandat Goloba dejansko vidimo, da ni šlo za nobena trenja v vladi ampak je šlo za simbiozo med levimi ekstremisti, ki so na začetku mandata v to godljo poskušali zvabiti NSi zato, da bi izgledali bolj državniško. Ko jim to ni uspelo, se je seveda razkrila celotna njihova narava. Zaradi česar je Golob tako zelo jezen na NSi. Vendar pa od življenja v preteklosti še nihče ni uspel dobro živeti v sedanjosti, zato si poglejmo kako bi v trenutnem stanju Slovenije volili Švicarji, če bi lahko videli slovensko politično krajino z očmi Slovenca in ne na podlagi olepšanih informacij, ki se jih ta zavržna leva ekstremistična vlada na vse kriplje poskuša razširjati v tujini. Švicarski parlament je podobno kot parlament ZDA dvodomen. Spodnji dom je dom v katerem sedijo predstavniki ljudstva. Zgornji dom, senat, je dom v katerem sedijo predstavniki kantonov. Spodnji dom je voljen po mešanem proporcionalno/večinskem sistemu. V njem je 200 poslancev in zanimivo, nimajo minimalnega praga za vstop v parlament, oziroma stranka mora zbrati vsaj 0,5%, za enega poslanca. Zadnje volitve v Švici so bile oktobra 2023, sestava parlamenta pa je naslednja.

Seveda ti podatki ne povejo kaj dosti v kolikor ne razumemo kaj vsaka stranka je. Zato si poglejmo katere stranke v Slovenji so najbolj podobne Švicarskim strankam.

Če bi pustili Švicarjem, da izvolijo slovenske politike za Slovenijo, je tako jasno, da bi zmago prepričljivo slavila desnica. Stranke prostega trga so v Švici dobile 68%. Znotraj teh strank, ki med seboj sodelujejo in tvorijo enoten glasovalni blok, ki drži Švico trdno zasidrano v ekonomski realnosti in disciplini, pa seveda obstaja gradient po drugih socialnih vprašanjih. UDC in druge nacionalistične stranke močno nasprotujejo migracijam. Malo manj temu nasprotuje Center, PLR in PLV. Vendar pa je potrebno povedati, da te tri stranke še vedno zagovarjajo zelo urejeno in smiselno migracijo, daleč od odprtih mej in nebrzdanega priseljevanja. Druga pomembna razlika, ki jo je potrebno razumeti pa je ta, da zaradi narave Švice niti SP (njihov SD) ne nasprotuje prosto tržnemu kapitalizmu kot temelju Švice. Švicarji namreč sami državi odvajajo davek od plače. Od delodajalca na bančni račun namreč dobijo bruto plačo. Zato ni čudno, da v Švici stranke, ki zagovarjajo visoke davke ne pridejo nikamor in so vidne kot radikalne. Temu primerno se obnaša tudi švicarski SP. Zato pravzaprav neke socialne stranke, ki bi bila Evropsko primerljiva v Sloveniji niti ni. Stranke kot so Levica, SD in Golob niti niso podobne Švicarskemu SP-ju, ker je cilj Goloba, SD-ja, Levice in tudi Prebiliča uničenje prosto tržnega kapitalizma, torej revolucija.

Tukaj pa pridemo do nekega drugega vprašanja, ki je pravzaprav tipično slovensko. Kaj z novimi obrazi in kaj lahko novi obrazi pričakujejo na teh volitvah? Kaj bi naredili z njimi Švicarji, je jasno. Stevanović in Prebilič ne bi prišla nikamor. Za njiju nihče ne bi volil. V Švici je jasno. Ponudbe je dovolj, da se lahko pridružiš katerikoli stranki in poskušaš to inštitucijo izboljšati. Švicarji namreč niso navajeni stvari metati v smeti, kot to počnejo predvsem Slovenski levi ekstremisti z vsakokratnimi novimi obrazi. Švicarji poskušajo izboljšati obstoječe stranke, ki so prav tako kot vse ostale državne inštitucije potrebne nenehnih izboljšav. Kaj naj torej naredita Vladimir Prebilič in Zoran Stevanović?
Za Stevanovića je več kot jasno. Na dan je prišla njegova mafijsko, nacional-socialistična narava ter laganje o njegovi neobsojenosti, čeprav se je kasneje razkrilo, da je bil kar dvakrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja. Stevanović cilja na glasove Srbov, podpornikov Jankovića, ki jih ne zanima vsebina in kvalitetna politika ampak jih zanima voljenje izključno po nacionalistični liniji, ne glede na skorumpiranost kandidata. Vendar pa se za te ljudi bori tudi Prebilič, Golob, Levica in SD, ki apelirajo na Jugo-nostalgijo. Stevanovićeva igra je bila razkrita. Stevanović in jedro njegove stranke je obremenjeno s kriminalom in kriminalci. In jasno je, da kdorkoli sodeluje v tej stranki samo tvega omadeževanje svojega imena. Ker ne bodo prišli v parlament za to niti ne bodo nagrajeni. Tako, da je bolje, da ljudje v tem propadlem projektu nehajo sodelovati. Da je Stevanović osebnostno neprimeren so spoznali tudi večni dizajnerji levice na čelu s Kučanom, ki so mu odtegnili podporo. Podpora Stevanovićevi resnici tako v zadnjih anketah javnega mnenje že opazno pada in ta trend se bo nadaljeval vse do volitev. Glas za Stevanovića je tako stran vržen glas.
Prebilič je na drugi strani v bistveno drugačnem položaju. On in njegovi kadri so manj obremenjeni s korupcijo. Tudi iz tega razloga je bil njegov štartni položaj pred nekaj meseci dokaj dober in ni jih bilo malo, ki so mu na volitvah napovedovali rezultat krepko nad 10%. Vendar pa je Prebilič to priložnost in dober štartni položaj v nadaljevanju zapravil. Ključna napaka, ki jo je Prebilič storil je bila, da se ni uspel jasno in odločno distancirati od Goloba, čeprav je imel kopico priložnosti in čeprav bi zaradi katastrofalnega mandata Goloba to enostavno storil. Ob izdaji odločbe KPK v zadevi Bobnar je bila Prebiličeva reakcija medla in nikakor (za razliko od Logarja) ni bil sposoben jasno povedati, da Golob ni (več) primeren za predsednika vlade. Naslednja napaka je bil njegov odhod na kosilo, na katerega je vabil Golob, s čemer se je dejansko postavil v podrejen položaj napram Golobu. Če k temu dodamo, da je Prebilič očitno prepričan, da lahko volilno kampanjo vodi (in to precej ležerno) iz Bruslja, dobimo recept za neuspeh. Vstop Prebiliča v DZ je tako postal nenadoma precej negotov. To pa odpira vprašanje kaj lahko Prebilič v nadaljevanju volilne kampanje sploh še naredi. Z nadaljevanjem iste, medle retorike in ponavljanjem zgoraj navedenih napak, so njegove možnosti za vstop v DZ pičle. In to ne glede na dejstvo, da bo v prihodnjih dneh dobil precej več prostora v režimskih medijih in da bodo dizajnerji levice poskušali njegove rejtinge napihovati v javnomnenjskih raziskavah. V tem primeru je boljše, da Prebilič izstopi iz te igre. Tudi, če bo prilezel v DZ, bo njegov rezultat slab, poleg tega pa na prihajajočih volitvah zaradi katastrofalnega mandata Goloba, obstaja možnost, da desni pol osvoji večino v državnem zboru. Druga, bolj obetavna možnost za Prebiliča pa je, da jasno in javno zaostri retoriko tako do ekstremnih levičarjev, Levice, SD in Goloba osebno, in do rezultatov njegove vlade. Priložnosti zato bo zelo verjetno do volitev še nekaj, saj je Golob afera na dveh nogah, ki praktično dnevno producira različne afere ter ni sposoben povedati enega stavka brez laži. Prebiliču in njegovemu Prerodu lahko torej dober volilni rezultat prinese samo jasna sprememba načina in vsebine vodenja volilne kampanje. Pri čemer je seveda veliko vprašanje ali je Prebilič za kaj takega sploh sposoben in ali mu bo to sploh dovoljeno.
V zaključki lahko tako vidimo, da imajo ljudje ogromno zelo dobrih evropsko in Švicarsko primernih opcij zato, da pošljejo Slovenijo na pot blaginje in normalnosti. V kolikor pa ljudem ni za izbrati ene od normalnih sredinskih ali desno sredinskih strank pa je preprosto bolje, da ostanejo doma in preskočijo te volitve. Iz stališča Švice preprosto nikakor ni mogoče, da bi lahko kdorkoli sploh pomislil, da bi volil prevarantskega Prebiliča, ki bo hlinil zmernost in sredino, Goloba, SD, Levico ali Stevanovića. Novim obrazom kot je Prebilič in Stevanović pa je najbolje, da to tekmo opustijo. Mazanje imena zato, da na koncu sploh ne bo videl parlamenta in ob tem, da bo moral izdatno opravičevati katastrofalno obnašanje Goloba in ekstremistične druščine, ki bodo najverjetneje ostali v opoziciji je kompletna norost. Drugače bi seveda bilo, če bi Prebilič prevzel primat. Tako pa ga je potolkel že sam Golob. Sedaj ga bodo pa še vse ostale leve stranke, ki razumejo, da bo Prebilič ribaril v njihovem bazenu ne glede na to, da bo morebiti prilagodil retoriko. Na koncu pa bo Prebilič ostal sam z nahrbtnikom iracionalnega sovraštva do desni.
Discover more from Spletni časopis
Subscribe to get the latest posts sent to your email.


Komentarji (3)
Disqus Comments (2)