Najbolj brano: Nižanje vseh pokojnin, Avdič, Kučan in spiski privilegirancev

Last Updated on: 4th januar 2026, 10:17 dop

Najbolj brani članki Spletnega časopisa v lanskem letu z med 50.000 in sto tisoč ogledi so bili o nižanju pokojnin, dobičkarju vladanja Roberta Goloba Denisu Avdiču, čudni izjavi Milana Kučana o POPTV in o višini dodatkov k pokojninam za zaslužne državljane in njihove dediče. Rekorderka podedovan dodatek za zasluge k pokojnini prejema že skoraj pol stoletja. Dosmrtne privilegirane dodatke so stranke vladne koalicije nameravale zaslužnim kulturnikom še bolj velikodušno podarjati kot so jih v preteklosti po zakonu iz socializma. Že prej je dodatno velikodušnost za športnike in zase osebno uspelo uzakoniti Petru Vilfanu. Za leto 2024 je zaradi tega dobil 25.037 evrov dodatka k pokojnini za zasluge.  Projekt pa je kulturnikom z Asto Vrečko (Levica) propadel zaradi referenduma, za katerega je SDS zbrala 40.000 podpisov volivcev. Zaradi nepravičnosti zakona, ki jemlje običajnim ljudem, da bi dal več privilegirani eliti, sem ta referendum odločno podprl.

Vseh pet najbolj branih člankov je iz prve polovice leta, pozneje je Google Spletni časopis postavil v nižjo ligo pri ponudbi novic na androidnih telefonih, kar je znižalo število bralcev. Daleč najbolj brano v lanskem letu je bilo poročilo iz februarja, kako se bodo vsem upokojencem znižalepokojnine za 2,17 evrov. Znižanje se je zgodilo, ker so poslanci Svobode, SD in Levice ukinili prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, a tako, da so uvedli obvezen prispevek, ki je poskočil iz 35 evrov na 37,17 evra. V preteklosti davkov in prispevkov upokojencem iz pokojnin niso trgali. Po novem jih.  

Znižanje vseh pokojnin za 2,17 evrov

Zaposleni nov obvezni zdravstveni prispevek plačujejo dodatno ob še veliko večjem obveznem prispevku za zdravstvo, ki je določen v deležu od plač. Vladajoči pa so uzakonili še dodaten obvezen prispevek, ki ga dodatno plačujejo vsi zaposleni in upokojenci za dolgotrajno oskrbo, zaradi katerega je ministra Simona Maljevca (Levica) doletela interpelacija. Hvalil se je, kako to dodatno oskrbo zagotavlja zastonj, ko jo vsi plačamo. Po vrhu pa je kljub pobranemu denarju pomoči celo s tri letno zamudo še kar ni zagotovil. Zakon, ki določa to obvezo države, je bil sprejet še v času prejšnje vlade Janeza Janše. A so uveljavitev novi vladarji zamaknili in najprej ustanavljali nova ministrstva. Eno tudi Maljevcu. Po tem pa jim uvedba novosti še ni najbolj uspela.

Spisek najbolj branih člankov s pomočjo Jetpack analitike, je bil lani takšen.

Drugi daleč najbolj bran članek “Najstarejša privilegirana podedovana pokojnina je iz leta 1969” je bil objavljen maja, v njem sem pa pred referendumom o astronomskih pokojninskih dodatkih za kulturnike, ki bi jim zagotavljali čez tri tisoč evrov neto pokojnin, kar so jih uzakonili poslanci vladnih strank, javnost obvestil, kakšne dodatke so posebej zaslužni državljani že dobili leta 2023 in tudi, da te dodatke posamezniki dobivajo tudi že skoraj pol stoletja. Med drugim sem zapisal: “Svetlana Makarovič je leta 2023 dobila 19.774 dodatka k pokojnini za svoje zasluge. Po višini je bila na tretjem mestu med vsemi zaslužnimi. Pred njo sta bila Zorko Simič z 22.946 evri in Milan Dekleva z 25.668 evri. To kaže odgovor ZIPIZ o prejemnikih privilegija v letu 2023.”

Najstarejša privilegirana podedovana pokojnina je iz leta 1969

Članek je nastal po sporu, ko so najprej posredovanje teh podatkov zavračali iz vlade in ZPIZ, a je informacijska pooblaščenka odločila, da ne smejo prikrivati. ZPIZ mi je zaradi tega poslal tudi podatke, kdo so posamezniki, ki so podedovali pravico do dodatkov za zasluge in kako dolgo podedovane dodatke že dobivajo. Najstarejša Branka Majda Hribar ga, se je pokazalo, že od leta 1969. Zakoni, po katerih so pokojnine delili za zasluge, so bili v času socializma že pred še danes veljavnim Zakonom o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (ZIPO) iz leta 1974 in dedovanja pravic tudi. Trditev, da se dedovanja začnejo z zakonom iz 1974, po katerem o dodelitvah sorodnikom odločajo izvršni sveti (vlade), ali z reformo ZPIZ-2 v času vlade Janeza Janše ali ZPIZ-1 v času vlade Antona Ropa, po katerem je to določal kar ZPIZ, je bila neresnična, so pokazali ti podatki.

Podatek o še višjih dodatkih in podedovanih pravicah za leto 2024 sem od SPIZ pridobil nekaj pozneje. Takrat smo tudi izvedeli, da imamo novega rekorderja po višini podedovanega dodatka k pokojnini za zasluge. V letu 2024 je sin Radka Poliča – Raca dobila 30.962 evrov. Njegova zasluga je, da je sin.

Sinu Radka Poliča lani 30.962 evrov za zasluge očeta, Makarovičevi 21.515 evrov

Po analitiki googla, ki jo uporabljam ob jetpackovi, so podatki o najbolj branih člankih lani podobni:

Po obeh meritvah je na tretjem mestu članek, v katerem sem maja prikazal, kako je Denis Avdić večji dobičkar od Nike Kovač. Ta radijski voditelj, ki dela za omrežje provladnega tajkuna Martina Odlazka, je zaslovel v preteklosti po nizkotnem nadlegovanju ravnatelja na Štajerskem, ki je pozneje storil samomor. V času vlade Roberta Goloba pa je med najbolj uspešnimi propagandnimi medijskimi podjetniki. Po strmi rasti prihodkov v času sedanje vlade je njegovo podjetje AD TIM, ki je imelo leta 2024 skoraj 1,3 milijona prihodkov, močno prehitelo celo privatni zavod 8. marec Nike Kovač, ki ga je ustanovil Simon Maljevac (Levica) z 718,989 evri. Podoben privatni zavod 1. maj Tanje Fajon pa je po aferi Litijska že v nižji ligi. Prihodki so podjetju Avdića iz 181.800 leta 2021 poskočili na skoraj 1,3 milijona evrov v letu 2024. Za milijon v nekaj letih. To je res bliskovit vzpon.

Denis Avdić je večji dobičkar od Nike Kovač

Visoko pa se je uvrstil tudi članek o nenavadnem vprašanju Milana Kučana januarja na Dražgošah novinarki POP TV Žani Vrtačnik ali na POP TV še imajo službe s pripombo “sad te ima, sad te nema”. Kučan je tudi prejemnik posebnega dodatka k pokojnini, ki je v pravni ureditvi določen le in samo zanj kot nekdanjega predsednika.

Pomembni so bili lani članki o privilegiranih dodatkih tudi, ker so volivcem olajšali odločanje na referendumu, na katerem so vladne stranke doživele enega najhujših porazov v zgodovini referendumov sploh. Zavrnilo jim je dodatne privilegije za kulturnike kar 92,5 odstotka glasujočih. Takšnega poloma ni napovedala nobena raziskava javnega mnenja.

Kučan: “A POP TV ste. Imate še službo?”

Vladajoči pa so se ušteli tudi, ker so računali, da kvorum na referendumu ne bo dosežen in referendum tudi, če bo odločna večina proti, ne bo veljal. A kvorum, da mora biti proti najmanj petina vseh volilnih upravičencev, je bil dosežen.

In zakon o še več privilegijih je končal v smeteh. Se pa privilegiji še delijo športnikom in lahko bi se tudi kulturnikom in drugim po starem zakonu iz časov socializma, ki še ni odpravljen.

Vladne stranke so bile proti temu.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.