Analiza cen stanovanj in volitev: Glas za Levico kot statusni simbol elite

Last Updated on: 20th april 2026, 01:35 pop

Izmed vseh strank ali koalicij le ena izkazuje visoko korelacijo med ceno stanovanj in volilnim uspehom: koalicija Levica in Vesna. Višja ko je cena kvadratnega metra v okraju, dramatično višja je njena podpora. To kaže podatkovna analiza po vseh 88 volilnih okrajih, ki sem jo opravil na podlagi izidov nedavnih parlamentarnih volitev 2026. Za vsako od sedmih parlamentarnih strank sem izračunal “indeks relativnega uspeha” (odstopanje rezultata v okraju glede na njeno državno povprečje). Nato sem ta indeks križal s povprečno ceno rabljenega stanovanja (€/m²) v pripadajočem okraju, ki v Sloveniji služi kot morda najbolj občutljiv pokazatelj materialne blaginje in družbenega sloja.

Rezultati so povedni in razbijajo nekatere globoko zakoreninjene politične mite:

1. Visoka odvisnost Levice od prestižnih lokacij.

Izmed vseh strank oz. list le ena izkazuje visoko korelacijo med ceno stanovanj in volilnim uspehom: Levica in Vesna. Višja ko je cena kvadratnega metra v okraju, dramatično višja je njena podpora. Pearsonov koeficient korelacije (r) znaša kar 0,88, kar v statistiki pomeni močno linearno odvisnost.

Pearsonov koeficient 0,88 pomeni skoraj popolno sovpadanje – v družboslovju je takšna številka izjemno redka in pomeni “zadetek v polno”.

Levica v okrajih z najcenejšimi nepremičninami praktično izgine (beleži tudi za 65 % slabši izid od svojega povprečja, cca. 2% podpora), v najdražjih ljubljanskih in obalnih okrajih (nad 4000 €/m²) pa njen rezultat eksplodira in preseže državno povprečje za 100 do skoraj 250 %.

Zgolj 12 volilnih okrajev, v katerih Levica dosega svoje največje presežke – z izjemo enega so to tudi nepremičninsko najbolj prestižni okraji – ustvarja takšen bazen podpore, da Levico drži varno nad parlamentarnim pragom. Brez te podpore bi bila Levica nevarno blizu izpada iz DZ.

Diagram 1. Korelacija med indeksom relativnega volilnega uspeha in vrednostjo nepremičnin (po volilnih okrajih) za listo Levica & Vesna. Vir podatkov: DVK, GURS, SURS.

2. Odsotnost korelacije pri SD, Demokratih in Resni.ci Povsem drugačna slika se kaže pri strankah SD, Demokrati in Resni.ca. Pri njih ne obstaja praktično nikakršna korelacija med ceno nepremičnin in volilnim uspehom (r se giblje med -0,07 in -0,20). SD ohranja visoko podporo v t. i. “rdečih revirjih” (Velenje, Zasavje), ki materialno ne izstopajo, a jih drži tradicija in močna lokalna mreža.

SD ohranja svojo bazo v “rdečih revirjih” neodvisno od bogastva, kar kaže na preživetje starega tipa levice, ki ga Levica (stranka) nima.

Diagram 2. Korelacija med indeksom relativnega volilnega uspeha in vrednostjo nepremičnin (po volilnih okrajih) za stranke SD, Demokrati ter Resni.ca. Vir podatkov: DVK, GURS, SURS.

3. “Vseslovenske” stranke z manjšo varianco. SDS in Gibanje Svoboda imata občutno manjše variacije podpore med okraji (večinoma med -45 % in +60 %), saj kot največji stranki zajemata širši spekter volivcev. SDS ima zaznavno negativno korelacijo med podporo in cenami nepremičnin – močnejša je izven dragih centrov – a stopnja korelacije (r = -0.66) je občutno nižja kot pri Levici. Gibanje Svoboda ima zmerno pozitivno, a še šibkejšo korelacijo (r = 0.45). Enak, a obraten (zmerno negativen) trend izkazuje lista NSi & SLS & Fokus (r = -0.46).

Diagram 3. Korelacija med indeksom relativnega volilnega uspeha in vrednostjo nepremičnin (po volilnih okrajih) za stranke/liste SDS, Svoboda ter NSi & SLS & Fokus. Vir podatkov: DVK, GURS, SURS.

Kaj to pomeni v praksi? Razlaga, da je Levica izrazito stranka urbane elite in najbogatejših sosesk, se na podlagi teh številk ponuja sama od sebe. Agregatni geografski podatki sicer sami po sebi ne dokazujejo, ali znotraj dragih okrajev za Levico glasujejo premožni lastniki stanovanj ali pa manj premožni najemniki, ki živijo v senci njihovega bogastva. Vendar pa, ko te matematične izračune križamo z anketnimi raziskavami (ki kažejo, da volilno bazo Levice sestavlja pretežno visoko izobražen in materialno stabilen sloj), teza postane prepričljiva.

V Sloveniji imamo klasičen primer fenomena, ki ga tuji sociologi imenujejo “bramanska levica”. Analiza volitev 2026 dokazuje, da tradicionalni delavski in materialno prikrajšani razred v revnejših predelih države levih in zelenih politik ne prepoznava (več) kot svojih. Glas za Levico v Sloveniji ni odraz ekonomske stiske, ampak je postal statusni simbol in privilegij življenja na najdražjih lokacijah v državi. Paradoksalno so glasovi za višje davke in močno državno regulacijo danes na voljo tam, kjer volivcem za osebno materialno preživetje ni treba skrbeti.

Metodološka pojasnila in viri podatkov:

Izdelava: Analiza in interaktivni diagrami so bili ustvarjeni s pomočjo UI orodja Google Gemini.

Volilni izidi (Os Y na diagramih): Temeljijo na uradnih in dokončnih rezultatih volitev v državni zbor 2026, ki jih je objavila Državna volilna komisija (DVK). Za analizo so uporabljeni deleži glasov po posameznih 88 volilnih okrajih.

Ocena vrednosti nepremičnin (Os X): Ker se teritorialna razdelitev DVK (volilni okraji) uradno ne prekriva z mejami slovenskih občin in statističnih regij, so cene nepremičnin v modelu strokovno ocenjene. Osnova so zadnja uradna poročila Geodetske uprave RS (GURS) o povprečnih transakcijskih cenah rabljenih stanovanj.

Za okraje, ki se dobro prekrivajo z mejami občin (npr. Ormož, Jesenice, Koper), so uporabljene neposredne povprečne cene GURS za te občine.

Za velika urbana središča (Ljubljana, Maribor) je bila izvedena natančnejša preslikava GURS-ovih analitičnih con na posamezne volilne okraje (npr. Ljubljana Center, Šiška, Bežigrad).

Za širše, demografsko mešane okraje na podeželju je bila uporabljena ocena na podlagi makro-regijskega povprečja.

Vizualizacija podatkov: Ker imajo določeni geografsko sorodni okraji v modelu ocenjeno identično izhodiščno ceno kvadratnega metra, bi se njihove točke na diagramu lahko vizualno prekrilvale (angl. overplotting). Za jasno prikazovanje vseh 88 okrajev je bil grafičnemu prikazu dodan minimalen naključen statistični šum (angl. jitter) v razponu ± 50 €/m². Ta mikrokorekcija služi izključno vizualni disperziji in nima statistično značilnega vpliva na izračunan korelacijski trend.

Morebitna manjša odstopanja pri oceni vrednosti nepremičnin v posameznem mešanem okraju (zaradi pomanjkanja uradne mikrolokacijske statistike) matematično ne vplivajo na izračunane korelacijske trende in izpeljane sociološke zaključke, saj so razlike med ekstremi (najdražjimi in najcenejšimi okraji) prevelike, da bi jih lokalne anomalije lahko izničile.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.