V bloku med gasilci s sekirami in sredi dima

Last Updated on: 13th september 2018, 12:43 dop

Nenadoma sem zagledal gasilce v polni opremi. V maskah, s sekirami v rokah in s cevmi, kako so tik pod menoj šibali po hodniku v kakšnem  tretjem nadstropju bloka. Ko sem malo bolje pogledal, sem opazil, da je okoli mene tudi precej dima. Eden od gasilcev mi je skozi masko nekaj govoril. Sčasoma sem ga razumel, da mi predlaga, naj grem dol in ven iz bloka.  To mi je tudi kazal z rokami kot pametno ravnanje. Nekoliko bedasto sem pripomnil: “Požar je, a ne?””. Bilo je precej očitno. Ni prikimal. Odhitel je naprej. Tja, od koder se je kadilo. Za razliko od gasilcev sem bil sam v zelo lahki športni opremi. Odpravljal sem se na kakšnih deset kilometrov teka.

Od Šiškove varde do pravih gasilcev

Še nekaj minut prej sem nekaj nadstropij nad stanovanjem, v katerem je gorelo, pisal o preiskavi domnevnega državnega udara, ki bi ga naj Andrej Šiško poskušal zagrešiti po partizansko, to je tako, da je s skupino zakrinkanih mož paradiral s sekirami in podobnim po nekem gozdu nekje daleč in o odločanju sodišča v Mariboru o tem. Sanjalo se mi ni, da se pod menoj kaj dogaja. Potem pa se nenadoma pojavijo pravi uniformiranci tik pred menoj. A veliko bolje pripravljeni. Profesionalci. Popolni. Navzdol, kar mi je predlagal gasilec, sem tudi sam nameraval. Ne zato, da bi pobegnil pred ognjem in dimom. Tja sem bil namenjen. Na poti po stopnicah sem nastavljal mobilni telefon, da bi mi meril razdaljo, hitrost in predvajal dovolj prijetno glasbo. Ko to počnem, ne opazujem dovolj okolice. Ustavil sem se, ker preprosto ni šlo naprej. Potem si pa tudi nisem več upal naprej, ko sem opazil, kako ta množica gasilcev drvi. Oviral bi jih. In čeprav se je kadilo, se je zdelo varno. Če gredo naprej gasilci, ne more biti hudega.  A potem so vsi izginili v hodnik proti stanovanju, v katerem je gorelo in stopnišče je bilo prosto, da sem lahko odšel dol. Spodaj, zraven je vrtec, je bilo tako:

Na cesti proti bloku in vrtcu je bila množica vozil, tudi policijska in reševalci. Za reševalce ni bilo večje potrebe, se je pokazalo sčasoma. Zunaj se je pojavil tudi sosed, pri katerem je okoli poldneva zagorelo. Zagorel mu je sušilni stroj. Mož sicer menda slovi tudi po tem, da drugim sosedom občasno para živce. Ima namreč dobro ozvočenje, ki ga rad preizkusi tudi sredi noči. Mene pravzaprav nikoli ni zelo motilo, ker ima na srečo kar dober okus za glasbo in me tisto, kar vrti, sredi noči spravi v boljšo voljo in uspava.

Kakorkoli, požar je preživel brez poškodb, stanovanje pa bo mokro, iz balkona je voda kar tekla navzdol, gasilci pa so tudi metali ven nekaj gorečih stvari. Tako:

Ocena, kaj se je dogajalo, se je pozneje na spletu, kjer so dogodki, za katere ljudje kličejo na 112, pojavila, tako:

Tekel sem vseeno. Ni bilo tako hudo s tem požarom.