O pomoči vladajočih pri samomorih še pravi referendum

Last Updated on: 2nd avgust 2025, 02:12 pop

Po tem, ko so na izredni seji med parlamentarnimi počitnicami poslanci Svobode, SD in Levice uzakonili pomoč pri samomorih (evtanazijo) in na dodatni izredni seji med počitnicami odpravili veto državnega sveta, jim zakon, s katerim se jim je strahovito mudilo, še ne bo obveljal. Aleš Primc je prejšnji teden vložil pobudo za zbiranje 40.000 podpisov za zakonodajni referendum. O tem, ali bi uzakonjali pomoč vladajočih pri samomorih, smo že imeli posvetovalni referendum, ki so si ga z referendumi o marihuani in spremembi sistema volitev poslancev izglasovale vladne stranke, da bi na EU volišča zvabile več svojih volivcev. A so evropske volitve kljub temu izgubile. Zamisel o državni pomoči pri umiranju pa je na referendumu podprla večina volivcev, a referendum ni bil obvezujoč, izveden pa je bil na ustavno sporen način, ker referendumsko vprašanje o delikatnih dilemah, kot je opozorila pravna služba državnega zbora, ni bilo oblikovano jasno in določno. Vladajoči so razpisali neobvezujočo anketo o nejasni stvari.

Zdaj pa vladajoče po vsem tem trudu lahko doleti še pravi referendum, ki ga po ustavi o zakonu na zahtevo najmanj 40.000 volivcev morajo razpisati in na katerem je, če je večina proti in se ga udeleži dovolj volivcev, v parlamentu sprejet zakon zavrnjen. Na način kot so bili nedavno že zavrnjeni božjastni pokojninski privilegiji za državno nagrajevane kulturnike, ki so jih že uzakonili poslanci Svobode, SD in Levice.

Razplet posvetovalnega referenduma ali uzakonjati državno pomoč pri izvedbi samomorov je bil takšen:

Da bi zakon padel na pravem referendumu, mora biti proti njemu večina vseh volivcev, biti pa jih mora tudi več kot 340.000. Privilegije kulturnikov je na referendumu, podpise zanj je zbrala stranka SDS, zavrnilo več kot 400.000 volivcev. Proti je bilo 92,5 odstotka glasujočih.

Pobuda za zbiranje 40.000 podpisov je takšna:

Možnosti, da Primcu uspe zbrati podpise in da bo na referendum prišlo dovolj nasprotnikov zakona, da bo zakon padel, ni mogoče izključiti, ker se zdravniki sodelovanju odločno upirajo s sklicevanjem na prisego, ki jo izrečejo ob začetku opravljanja poklica, ki jim zastrupljanje bolnikov izrecno prepoveduje. Smejo le pomagati bolnim in umirajočim, ubijati pa ne.

Težave so tudi s farmacevti, ki so jim vladne stranke konec lanskega leta prepovedale sklicevanje na ugovor vesti s spremembo zakona, ki so jo sprejele s kršitvijo poslovnika po postopku za vojne, naravne katastrofe in izjemne potrebe države. Ker so ugovor vesti farmacevtom prepovedali, bo težav pri državni pomoči pri umiranju le na videz manj. Težave za posameznike bodo enake, saj zaradi načel svetosti življenja verni državljani ne smejo pomagati pri izvedbi samomorov ali državnih usmrtitev posameznikov.

Ukinjanje ugovora vesti za farmacevte je bilo celo za koalicijo, ki slovi po tem, da se s kršitvami poslovnika požvižga na pravno državo, neobičajno. Vlada ukinitve ugovora vesti, ki je opredeljen v ustavi in je torej ustavni institut, kjer je potreben še posebej tehten premislek, ni predlagala. Iz vladnih strank so trdili, da v vladi tega pomotoma niso predlagali in da je političen cilj ukinitev ugovora vesti. Po bliskovitem postopku, za katerega ni bilo nobenih razlogov, so poslanci vladnih strank ugovor vesti farmacevtom po vsem tem prepovedali decembra lani.

Notranje ministrstvo in pravniki zdaj preverjajo, ali je pobudo za zbiranje 40.000 podpisov Primc vložil pravilno in z dovolj podpisi. Do konca tedna bo Urška Klakočar Zupančič, če ni bilo napak, morala Primcu določiti rok, v katerem bo zbiral 40.000 podpisov. Verjetno v septembru in v začetku oktobra.

Če jih ne zbere, bo zakon obveljal. Če jih bo zbral, bomo o državni pomoči pri samomorih odločali volivci. Tokrat na način, da bo volja večine tudi obveljala.