To je politična korupcija

Last Updated on: 11th maj 2025, 12:30 pop

Po tem, ko je oblast nedavno močno povišala plače funkcionarjem in dotacije strankam, danes na referendumu odločamo o astronomskih dosmrtnih pokojninskih dodatkih politikov kulturni eliti. Na družabnih omrežjih je zadnje dni sicer najbolj odmevala zgodba o ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu in državnemu stanovanjskem skladu, ki so v Hiši Fink pomalicali za skoraj devet tisoč evrov dobrot.

Računi so bili izdani 27. 3., le nekaj dni po tem, ko so v Novem mestu odprli sosesko s 186 neprofitnimi stanovanji, ki so posledica projektov še prejšnje vlade Janeza Janše, katere delo sedanja vlada praviloma daje v nič. Simon Maljevac pa je tam napovedal, da bi naj prihodnje leto, ko bodo zanesljivo že volitve, začeli graditi še dva tisoč stanovanj.

Doslej pa še nismo slišali pojasnil, zakaj je bila nujna pogostitev na ravni devet tisoč evrov in kdo vse je bil nahranjen.

Je pa ZPIZ odpravil uganko iz zgodbe Spletnega časopisa o objavi v Erarju, ki je pokazala, koliko zaslužene pokojnine in koliko državnega privilegija je dobil nekdanji košarkaš, pozneje pa poslanec PS, SAB in DESUS Peter Vilfan. Vilfan je na svoj s.p. račun, status je zaradi upokojitve sicer že zaprl, dobival vsak mesec po dva nakazila, je pokazal Erar. Septembra lani 2.086 evrov in 574 evrov. Ko sem to v Spletnem časopisu razkril, so te objave podatkov v Erarju ukinili, šlo bi naj za pomoto, kar je za del, ko za gre za državni privilegij, sporno. To, komu oblast podarja skupni denar, ima javnost pravico vedeti.

Z odgovorom ZPIZ, ko so mi zdaj predstavili točno višino privilegijev, ki jih je lani dobilo 92 srečnežev, je jasno, da je Vilfan lani mesečno dobil 2.088 evrov politično dodeljenega privilegija, ki si ga je po vrhu sam uzakonil, okoli šesto evrov pa zaslužene pokojnine. To je nenavadno, ker je bil več mandatov poslanec in politik, nekaj časa celo državni sekretar pri takrat premieru Marjanu Šarcu. Parlamentarci in vladni funkcionarji so dobro plačani in tudi prispevajo v pokojninsko blagajno. Kot kaže pa so v socializmu športnike zelo slabo plačevali. Ali so pa ti takrat in pozneje raje nalagali drugam. Izpis ZPIZ je pokazal, da 80 od 92 privilegirancev mesečno dobi vsaj tisoč evrov doplačila, sedem jih je kot Vilfan dobilo več kot dva tisoč evrov doplačila k zasluženi pokojnini. Mesečno. Neto.

Če to primerjamo s prejemniki privilegijev po starem zakonu iz socializma, ki je veljal (in še velja) za športnike, kulturnike in znanstvenike, so nagrajenci po Vilfanu pravi kapitalisti.

Po starem zakonu jih je več kot tisoč evrov mesečno leta 2023 dobilo enajst, več kot dva tisoč evrov pa eden sam: Milan Dekleva s 25.667 evri letno. Celo Svetlana Makarovič je z 19.775 evri precej zaostala za Vilfanom. Je pa zadnje dni spet močno zmerjala SDS. Dobro je kot levičarska politična aktivistka že četrt stoletja plačana za to propagando. In bo še naprej ne glede na razplet referenduma.

Med umetniško kariero je le več plačevala za pokojninsko zavarovanje kot Vilfan, bi lahko sklepali, ker dobiva nekaj manj privilegija. Podobno tudi Miro Cerar, oče nekdanjega premiera, ki je letno dobil 14.346 evrov doplačila po starem zakonu. V času Cerarja mlajšega je Vilfanu uspelo uzakoniti posebne privilegirane dodatke zase in športnike.

Ti podatki so pomembni, ker ljudje danes odločamo, ali bo uveljavljen še poseben Vilfanov zakon za kulturnike, ki ga je pripravila Asta Vrečko (Levica) uzakonili pa poslanci Svobode, SD in Levice.

Svoboda in Levica ljudi pozivata, da naj z bojkotom referenduma ne podprejo njihovih rešitev, saj po njihovi oceni ljudje o privilegijih elit ne smejo in ne zmorejo odločati. SD je ubrala drugo taktiko in poziva ljudi, naj gredo referendum in podprejo doplačila k pokojninam, ki jih bo kot zakonsko pravico vlada morala dodeljevati in to ne bo več privilegij, torej stvar proste odločitve vlade, ki lahko vse prosilce tudi zavrne.

Po novem bodo vsote, če zakon ne pade, tudi višje, ker so, kot že prej Vilfan, določili ugodnejši način izračunavanja privilegija. In več bo zaradi tega tudi zainteresiranih. Prejemniki niso nič kriv. Tisti, ki delijo, so. Skoraj vsak, ki lahko, bi vzel, če politiki podarjajo denar.

Kot v koaliciji so pred referendumom razdeljeni tudi v opoziciji. Ob SDS, ki je referendum s 40.000 podpisi zahtevala, so v kampanji proti zakonu tokrat tudi v NSi. Ki se je pri trojnem referendumu o povečanju števila ministrstev, čistki na RTVS in preložitvi pomoči starostnikom pred dvema letoma držala po strani. Tokrat se po strani držijo Demokrati Anžeta Logarja. Niti prijavili se niso v kampanjo.

Sam kot urednik in novinar novemu zakonu in vsem zakonom, ki podobno določajo privilegije, odločno nasprotujem, ker gre za nepoštene državne rente, ki jih politiki iz skupnega denarja delijo, da bi jim vplivni športniki in kulturniki to vrnili v kampanjah. Kar že počne, denimo, Svetlana Makarovič. Ne edina.

To je navadna korupcija. Povejmo naravnost. In ni edini primer.

Če politika že želi posameznike finančno nagraditi, naj to naredi pregledno v svojem mandatu, ne pa, da jih kupuje s tudi pol milijonov evrov težkimi dosmrtnimi rentami, ki jih nalaga prihodnjim generacijam in vladam. Privilegij je po socialistično obratno sorazmeren plačanemu ZPIZU. Manj kot si prispeval, več dobiš od države.

Globoko nepošteno je. Plačujejo pa to razkošje ljudje, ki težko plačajo že položnice čez mesec.

Ali bo zakon obveljal ali ne, bodo odločili volivci, referendum pa bo v vsakem primeru koristen in SDS je storila prav, ko je zanj zbrala podpise. Zlorabam in napačnim odločitvam oblasti se je treba upreti. In to tudi, če kritikom ne uspe na volišča privabiti dovolj volivcev, ker petina, kar zahteva ustava, ni malo.

Enako sem opozoril že ob referendumu o političnih čistkah na RTVS in o povečanju števila ministrstev. Da tega na referendumu ljudje niso zavrnili, je bil poraz za vladne stranke in ne opozicijo. Ker račun vedno pride.

Kritiki napačne politike zapravljanja in podkupovanja nimajo velikih medijev in velikih vsot denarja. Je pa na njihovi strani čas.

In enako bo tudi zdaj. Posledice, ker uzakonjajo slabe rešitve, bodo vladne stranke doletele v vsakem primeru.

Tudi, če nov zakon ne pade, bo pozneje nerazumne privilegije treba plačati in tega ne bo mogoče prikriti. Hitro pa bo postalo jasno tudi, kako močno so v kampanji vladajoči lagali. Denimo premier Robert Golob, ko je govoril o največ štirih prejemnikih privilegijev vsako leto. Nikakor jih ne bo več, je trdil.

A jih bo sedemnajst takoj, ki so vloge vložili že po starem zakonu, nov zakon pa določa, da jim privilegij pripade, če izpolnjujejo pogoje po novem. In jih. Kdo so ti srečneži, vlada pred referendumom ljudem ni bila pripravljena razkriti. Prikrivajo vam. Ker bi škodilo na referendumu, če bi ljudje izvedeli.

Zasebni bisnis je, kdo dobi, so me zavrnili.

A če zakon obvelja, bodo imena sčasoma morali objaviti. ZPIZ pa tudi razkriti zneske, ki bodo dobili.

Če bo padel, pa bo ostala skrivnost. Razen, če jim bodo privilegije podelili po starem zakonu, česar pri tej vladi ni mogoče izključiti.

Ostala pa bo v vsakem primeru dilema, kako odpraviti vse te nepoštene rešitve. Tudi stari zakon in tistega za izjemno široko množico Vilfanov, pa povsem nerazumna dedovanja privilegijev, ki jih sedanji zakon za tiste, ki dodatek že dobivajo, za prihodnje ni odpravil. Dedovanj raznih dodatkov pa je v pokojninskem sistemu veliko. Pri dedovanjih sicer ne gre vedno za enako velikanske zneske.

A bi jih morali ukiniti.

Vse.