RTV: Fašisti so med nami

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:49 pop

Veliko presenečenje bo, če programski svet RTVS danes predčasno ne odstavi direktorice televizije Ljerke Bizilj. Da se generalni direktor Igor Kadunc mora znebiti Biziljeve, ker ta noče odstaviti urednice Jadranke Rebernik, je 20 programskih svetnikov izglasovalo že pred tedni. Kadunc, kot mi je v petek zvečer sam povedal v intervjuju, sploh ni imel izbire. Vmes je Biziljevo skušal prepričati, naj odstopi sama. A ženska noče.

Groteskna laž o fašistoidnosti

Ker so del tega obračuna s pomembnimi novinarji in uredniki, ki smo mu priča, očitki o neprimernem odnosu do fašizma, je dogajanje hudo resno. Na zmagi nad fašizmom je bil utemeljen povojni jugoslovanski in slovenski komunizem, ki je s tem upravičil tudi pomor množice povsem nedolžnih ljudi, ki s fašizmom niso imeli nič. Bi pa zaradi premožnosti, izobraženosti in znanja lahko ogrožali oblast partije in revolucijo.

Očitki Igorju Pirkoviču, Jadranki Rebernik ali Ljerki Bizilj o naklonjenosti fašizmu so sicer povsem očitno izmišljeni in tudi groteskno smešni. A to nič ne spremeni.

Kot novinarka je imela Biziljeva v zgodovini nekaj težav tudi z menoj, ker je nekoč prestopila med poslance in to med tiste, ki sodijo bolj na levo. V parlamentu je v poslanskih klopeh LDS nasledila Dimitrija Rupla, ko je bil ta izvoljen za župana Ljubljane. Sodila je torej med antifašiste, če se pošalim s terminologijo, ki jo z levice radi uporabljajo.

V novinarski skupnosti je ob njej potekal spopad, ali novinar, ki je šel v politiko, lahko kot novinar TVS pozneje še poroča o politiki, če ni več izvoljen. Ali se lahko vrne? Sam sem zastopal stališče, da ne. Miniti mora nekaj časa, da se lahko vrne na javno televizijo. In pri Biziljevi se je to zgodilo. Ker je to logiko sprejela in se pozneje tudi izkazala z dobrim vodenjem tretjega programa, je zame novinarska profesionalka, ki si zasluži dostojno in pošteno obravnavo.

Klerofašizem iz juga

V programskem svetu, ki je pred dvema mesecema za generalnega direktorja RTV izvolil Igorja Kadunca, si je vladna koalicija SMC, Desus, SD zagotovila odločno večino, izvolila pa je vanj tudi kar nekaj političnih aktivistov, ki so že prej sloveli, da zlahka zmerjajo druge ljudi s fašisti. Član programskega sveta, ki danes odstavlja direktorje in urednike, je tudi Domen Savič, ki je v političnih kampanjah v preteklosti na spletnih omrežjih zapisal denimo:

Uporabljal je tudi precej bolj nedostojne besede. Smo država svobode govora. Sam jo branim. A ko gre za oblastne organe, kar je svet RTV, ni dovoljeno vse.

Spopadanje s fašizmom je za Saviča realistično gledano varno početje, ker tega gibanja Slovenci sploh nismo imeli. V času, ko so se fašistična gibanja uveljavila v Italiji in Nemčiji, se je fenomen skrajnega nacionalizma sicer pojavil tudi pri nas in imel celo svoj časopis. Imenoval se je Orjuna. Kratica razkriva jugoslovanske nacionaliste. Še fašistov nismo imeli svojih lastnih. Uvozili smo jih z juga.

Je Veselič komunist, Možina pa ekonomist?

[wp_ad_camp_2]

A to ne pomeni, da spopadi s fašisti niso nevarni za tiste, ki so tako označeni in za celotno novinarsko skupnost. Obračun s skupino novinarjev Dela, ki so si veliko upali v času osamosvojitve, vodil jih je Danilo Slivnik, se je leta 1994 začel z velikim člankov v sobotni prilogi Dela z naslovom »Učiti se od nacistov«.  Podpisal ga je Janez Stanič, prej dolgoletni dopisnik iz Rusije. Kar je bil tudi Slivnik, ki je bil povrhu še član zadnjega partijskega centralnega komiteja. A ni pomagalo.

Ni nepomembno, da je Rebernikova, ki je novinarsko kariero po fakuleteti začela na televiziji, nekaj časa sodelovala tudi s Slivnikom.

Tokratno obračunavanje s Pirkovičem, Rebernikovo in Biziljevo ima dodatno dimenzijo, ker ga je sprožil intervju, po katerem intervjuvanca kritiki kar izenačijo z novinarjem. Ker je novinar Pirkovič Thompsonu omogočil, da je odgovoril na očitke mariborskega župana Andreja Fištravca, da je fašist, je s tem postal fašist Pirkovič sam in celo njegovi šefi. To je skrajno nevarna logika, ko novinarstvo sploh več ni mogoče. Po tej logiki je Boštjan Veselič, ker je naredil intervju z Milanom Kučanom, nevaren nekdanji šef komunistične partije, Jože Možina zaradi intervjuja z Radom Pezdirjem pronicljiv in sumničav ekonomski teoretik, sam pa, ker sem naredil intervju s Kaduncem, eden tistih, ki danes poskušajo likvidirati novinarski vrh javne televizije.

Ko je Mojco Pašek Šetinc globoko sram

[wp_ad_camp_3]

Pirkovič kot novinar res ni pretanjen specialist za politiko, je bolj poznavalec področja glasbe. A z ravnanjem si nikakor ni zaslužil tega, kar se mu je zgodilo: namreč postopkov, v primerjavi s katerimi so bili stalinistični nadvse velikodušni do obtoženih. Ilinka Todorovski ga je kot kakšna sekretarka komunistične partije na televiziji obsodila, ne da bi ga kdorkoli pisno sploh obvestil, česa je obtožen. V slogu:  za nas ni tabu tem, a fašizem je fašizem, in to je treba jasno obsoditi.

Tega še fašisti in komunisti niso tako počeli. No, so. Med vojno in takoj po njej.

Dobro se je spomniti še, da je na spletnih omrežjih urednica Mojca Pašek Šetinc takoj po objavi intervjuja s Thompsonom zgrožena sporočila: “Mislim, da smo spet izgubili vse uredniške kriterije, in spet bomo zadevo ‘uravnoteževali‘ v Odmevih. Posipavam se s pepelom, čeprav na Tednikovo urednikovanje zares nimam vpliva, me je globoko sram!”

Po domače se temu reče pranje političnega  perila v javnosti. Lahko pa tudi kako drugače.

Zakaj je Mojca Šetinc Pašek posebej zanimiva? Nedolgo tega, ko je prejšnji šef programskega sveta Mitja Štular nameraval dopustiti razpravo o njenem delu, je sodelovala na protestu novinarjev, kako je že razprava povsem nedopustno vpletanje v novinarsko in uredniško avtonomijo. Med protestnike sta se takrat prikradla dva aktivista z napisom: Smrt janšizmu.

Paškova po tem ni nič sporočala, da bi jo bilo globoko sram.  Ko programski svet zahteva odstavljanje direktorice zaradi ravnanj novinarjev, pa je tudi precej tiho.

Pred veliko zmago

[wp_ad_camp_1]

A takšno je pač politično razmerje sil in tak bo najbrž danes tudi razplet. Mojca Pašek Šetinc vlada.

Danes bo dosežena, če lahko napovem, velika zmaga nad fašističnimi kontrarevolucionarji med novinarji RTVS. Torej nad Pirkovičem, Rebernikovo, Biziljevo in nad tistimi, ki si upajo biti z njimi solidarni.

In vsa Evropa pa bo ploskala novemu direktorju, programskemu svetu in vladi Mira Cerarja, ki ji je, sicer šele več kot 70 let po vojni, uspelo obračunati s fašizmom med slovenskimi novinarji, ki jih je okužil celo hrvaški tip tega pojava, kar je še posebej nenavadno po vseh sporih in za našo državo ne najboljšem razpletu arbitraže o meji.

Marsovci Vida Pečjaka implodirajo, ko jih zdrave sile odkrijejo.

Nerodno je, da ti na RTV nočejo.

Kaj menite o razlogih za to dogajanje, lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...

Več:

Igor Kadunc: “Če bo cela Evropa o tem govorila, pač bo”