Novinarstvo in propaganda privilegijev

Last Updated on: 4th maj 2025, 09:36 pop

“Novica je tisto, kar skuša kdo skriti, vse drugo je propaganda,” je pred stoletjem opozoril angleški medijski magnat Lord Northcliffe. V času pred referendumom lahko opazujemo, kako malo je v tej državi novinarstva. Iz vlade, ki bi morala pošteno obveščati javnost, ker v referendumskih kampanjah so le politične stranke, funkcionarji vlade pa ne, se je sam premier Robert Golob javno zaklinjal, kako bodo letno dodatek dobili največ štirje izjemni kulturniki. Nikakor več. In da bo konec kulture in jezika, če teh astronomskih dodatkov ne bo. Hkrati so iz ministrstva za kulturo novinarjem na brifingu razkrili, da imajo 27 vlog še po starem zakonu in da jih 17 izpolnjuje pogoje po novem in bodo ti torej takoj dobili dodatke k pokojninam.

V vsaki normalni državi bi novinarji zahtevali imena in priimke 17 srečnežev. Premier pa bi se moral popravljati. Kar mu še na misel ne pride. Sam sem te podatke, ko sem opazil podatek v Delu, zahteval, čeprav na tisti brifing nisem bil povabljen, ker tja vabijo le določene medije. Naše. In ne kritičnih, ki poskušajo razkriti tisto, kar se skriva. Iz vlade so mi na zahtevo po imenih in priimkih najprej odgovorili s pojasnilom, ki ni imelo nobene zveze z vprašanjem. Ko so že iztekli vsi roki in sem že sprožil spore pred informacijske pooblaščenko, pa še z dodatnim odgovorom, da zaradi varstva zasebnosti ljudem ne smejo razkriti, katerih 17 posameznikov takoj avtomatično dobi visok privilegij.

Da iz vlade, kjer vedo, katerih 17 takoj dobi dodatke, zdaj trdijo, da je to njihov zasebni biznis, je škandalozno. To skrivanje podatkov pred ljudmi, ki odločajo, bi bila v normalni država ena glavnih tem zadnjega tedna pred referendumom. Že zaradi tistega stavka: “Novica je tisto, kar skuša kdo skriti, vse drugo je propaganda!” Povrhu gre precej zanesljivo za posameznike, ki zdaj nastopajo z izjavami v kampanji, pa ljudje ne vedo, da imajo za to dober razlog, ker se jim bodo napolnile denarnice, če novosti ljudje ne ustavijo.

A le malo verjetno je, da bi tisti mediji, ki jih iz vlade bogato sofinancirajo, če bo spremenjen medijski zakon, pa jih bodo še bolj, zdaj zahtevali razkritje teh podatkov, ki med drugim postavijo na laž šefa vlade Goloba.

Kako je z mediji, smo lahko opazovali ob zgodbi, da se je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič zapletla s kitaristom Borom Zuljanom, ki je nastopal v državnem zboru in po tem nenadoma skrbel še za njeno podobo na spletnih omrežjih. Namesto, da bi javnosti povedali, da je pač res, smo lahko spremljali politiziranje. Necenzurirani Primoža Cirmana so za razlog vseh težav razglasili člane stranke SDS in medije iz kroga te stranke. Kolumnist Marko Crnkovič, ki dela za medije iz istega omrežja, pa je udaril celo po hčerki Liji Zuljan, ker je na FB objavila sporočilo očetu: “Lažeš, varaš mojo mamo s predsednico državnega zbora…” 

Te dni smo lahko nov parček Klakočar Zupančičevo in Zuljana že opazovali ob državnih proslavah.

Kako mediji delajo pred referendumom, pa je včeraj pokazal zapis na portalu RTVS, kjer so razglasili, da bo po novem seznam prejemnikov privilegija javen in ne bo več dedovanj. Kako to trdijo, lahko preberete tukaj. Obe trditvi sta propagandni sporočili vlade in z novinarstvom nimata povezave. Vse delitve dodatkov so bile že po dosedanjem zakonu javne, vlada je morala sklepe o dodelitvah objaviti v uradnem listu in to tudi, če se je odločila za podelitve družinskim članom. Dodelitve družinskim članom so vlade Janeza Drnovška, ki so podelile velikansko večino vseh privilegijev, tudi objavljale.

Je pa pozneje, ko vlade zaslužnim dodatkov skoraj več niso podarjale, začel dodatek ZPIZ po tihem podeljevati vdovam in vdovcem po avtomatizmu. Na enak način kot delijo borcem, revolucionarjem in podobnim, ki jih je pri nas še vedno veliko. ZPIZ to opisuje kot posledico dveh reform pokojninske ureditve (iz časa Antona Ropa in druge vlade Janeza Janše). ZPIZ podatkov, komu je sam dodelil dodatke, zadnja leta ni objavljal, kar je bilo v nasprotju z zakonom o dodelitvah teh dodatkov iz časov socializma, ki zahteva transparentnost. So pa, ko sem te podatke kot novinar zahteval in je informacijska pooblaščenka odločila, da ima javnost pravico vedeti, iz ZPIZ razkrili vse, ki dobivajo dodatek zaradi zaslug in tudi vse, ki so jih podedovali in to z datumom dedovanja in tudi vsotami, ki jih dobijo. Podatke si lahko preberete tukaj: Spisek privilegiranih leta 2023 z vsotami, ki so jih dobili.

Da doslej javnost ni vedela, kdo dobiva dodatke in v kakšni višini, je bila posledica lenobe medijev in novinarjev, ki niso opravljali svojega dela. Sporočajo le, kar želi oblast. To ni novinarstvo. To je propaganda. In tudi poslej podatkov, koliko dobivajo, ne bo, če bodo mediji depolitizirano gledali v zrak.

Da nov zakon ukinja dedovanja, pa tudi ni povsem res. Ukinja jih le za tiste, ki bodo privilegij šele dobili. Za tiste, ki so ga že dobili, ostaja. In tisti, ki podedovan dodatek za zasluge že dobivajo, ga bodo še naprej.

Trditve iz vlade, da bo poslej vse bolj transparentno, pa so izmišljotina. Za novinarje, ki kot račke ponavljajo propagandne neumnosti, pa velika sramota. Da enkrat na leto objaviš spisek imen in priimkov, ni bolj transparentno od objave vseh sklepov v uradnem listu in posredovanja spiska vseh prejemnikov z vsotami dodatka, kar je mogoče dobiti že zdaj.

Bo sicer dobro, da bodo na ministrstvu objavili tudi spisek, kdo je privilegij dobil. A iz izkušnje s športniki vemo, da je to bolj slaba informacija, ker manjkajo zneski. Pri športnikih so leve stranke leta 2017 na predlog Petra Vilfana (PS, SAB, DeSUS) za Petra Vilfana že široko razprle malho javnega denarja, ki ga ne dobijo le zmagovalci olimpijskih iger ali svetovnih prvenstev, ampak vsi mogoči, ki jih je država z domačo nagrado razglasila za zaslužne na področju športa. Še širše to zdaj nameravajo za kulturnike.

Podatke o višini vsot, ki jih dobivajo nekdanji športniki sem tudi že zahteval od ZPIZ. In upam, da jih bom lahko predstavil še pred referendumom.

Tudi to je pomembna informacija, ki se vam je doslej prikrivala. Ker “Vilfanov” zakon ni izrecno določal, da se tudi vsote vsako leto razkrijejo, novinarji in mediji pa s(m)o bili preleni, da bi zahtevali.

Ali pa preveč propagandno sredstvo. Saj veste: “Novica je tisto, kar skuša kdo skriti, vse drugo je propaganda.”