Drago Šketa je odstopil zaradi vinjenosti

Last Updated on: 8th oktober 2023, 08:56 dop

Ker je, ko so ga ustavili policisti po nekem praznovanju v Mariboru, napihal 0,37 promila (dovoljeno je 0,24 promila) je odstopil generalni tožilec Drago Šketa. Da je generalnega državnega tožilca Draga Šketo vinjenega ustavila policija, je pred uro najprej objavil Bojan Požar, ki je napovedal, da bi Šketa lahko že danes odstopil. Informacije o vinjenosti so na generalnem tožilstvu potrdili, neuradno pa tudi, da je Šketa “že podal odstopno izjavo”. Iz policija pa niso pripravljeni nič povedati, češ da javnosti nima pravice do informacij o njihovem delu, ker morajo varovat zasebno. Prve neuradne informacije so bile, da so Šketo ujeli v petek, a je pozneje sam povedal, da je bilo v soboto. POP TV je o tem poročala tako: “V soboto ponoči sem se vračal z zasebnega slavja, pri tem me je ustavila policija in mi odredila preizkus alkoholiziranosti. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.”

Dobil je plačilni nalog, predloga sodniku za prekrške pa ne, ker presežena stopnja alkohola v izdihanem zraku ni bila takšna. “O tem sem obvestil pristojne institucije in ponudil svoj odstop, zaradi tega, ker smatram, da bi lahko moja ravnanja škodila ugledu državno tožilske funkcije in tudi ugledu državnih tožilcev,” je še povedal Šketa, ki je bil ponovno za generalnega tožilca za še šest let imenovan pred pol leta. Šketa vodi tožilstvo, v preteklosti je pogosto opozarjal, da so del neodvisne pravosodne veje oblasti, ki torej nima nad seboj šefa, ki bi mu lahko ponudil odstop. Kvečjemu bi torej lahko obvestil državni zbor, ki ga je izvolil. Tam obvestilo še ni objavljeno.

Med odzivi bralcev na presenetljivo vest, ker so takšni odstopi redki, je bil tudi takšen:

Šketa je lani veliko pozornost pritegnil, ko je januarja v Moskvi ob 300 letnici ruskega tožilstva s šefom ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom podpisal program sodelovanja med ruskim in našim tožilstvom. Bilo je tik pred napadom Rusije na Ukrajino. Iz Evrope je bil na slovesnosti v Moskvi še slovaški generalni državni tožilec Maroš Žilinka. Na Slovaškem je bil zaradi poti Žilinke v Moskvo škandal z zahtevami po odstopu tožilca. Tudi Žilinka je v Moskvi podpisoval nekakšen dogovor o sodelovanju tožilcev.

Aprila letos je poslancem, ko je ponovno kandidiral za generalnega tožilca, Šketa v mandatno volilni komisiji pojasnil, da je šlo pri njegovem lanskem obisku Moskve le za strokovno sodelovanje. Po napadu Rusije na Ukrajino pa je podpisan sporazum o sodelovanju takoj preklical. “Mi smo storili, kar nam je velevalo dogajanje. Že prvi dan po nastopu vojne,” je med drugim poslancem o svojih »mednarodnih odnosih« z Rusijo povedal Šketa.

Krasnov je že od marca 2021 na spisku oseb, za katere po odločitvi Sveta EU zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi (zamrznitev sredstev in gospodarskih virov …) v vseh državah Evropske unije. Krasnov je torej med osebami, ki bi jih morali evropski tožilci preganjati in onemogočati. Naš tožilec pa je sklepal dogovore z njimi o tem, kako bi skupaj izvajali tožilski pregon in sodelovali.

Del proslavljanja obletnice tožilstva v Moskvi je bil tudi sprejem pri Vladimirju Putinu. Šketa je, ko sem javnost opozoril na nenavadnosti obiska med 11. in 14. 1. 2022, zanikal, da bi bil v Moskvi na obisku pri Putinu. S tožilstvo so zapisali: “Generalni državni tožilec nikoli doslej ni bil na obisku pri predsedniku Vladimirju Putinu. Med svojim obiskom se je udeležil osrednje slovesnosti ob 300 letnici tožilstva Ruske federacije, ki jo je predsednik Putin otvoril z nagovorom.

Za generalnega tožilca je bil Šketa še za šest let izvoljen z glasovi poslancev strank vladajoče koalicije Svobode, SD in Levice. Kritični pa so bili v opoziciji do njega predvsem zaradi vloge, ki jo je imel v primeru zlorab represivnih organov za diskreditiranje nekdanjega mariborskega župana in poslanca SLS Franca Kanglerja. Vlogo Škete so poslanci z desne poskušali preveriti tudi s parlamentarno preiskavo. A je to prepovedalo pet ustavnih sodnikov, ki so onemogočili tudi preverjanje dela sodnikov v primeru Kangler. Da dela tožilca v že zaključenem primeru poslanci ne smejo preverjati, ker bi to bil poseg v konkreten primer in s tem neodvisnost tožilcev, so izglasovali sodniki Rajko Knez, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Špelca Mežnar in Marijan Pavčnik. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Klemen Jaklič in Marko Šorli sta bila proti.