Kako bo nižja gospodarska rast udarila po potratni vladi

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:53 pop

Ministri zavračajo varčevanje za odpravo škode po poplavah in ignorirajo vladno zahtevo, da morajo proračunske načrte znižati za štiri odstotke, sem v Spletnem časopisu poročal v ponedeljek. Znižane načrte je finančni minister Klemen Boštjančič, ker so ga prej ignorirali, pričakoval do ponedeljka. Časopis Delo je po tem objavil, da bi ministre, ker sami nočejo, lahko doletelo štiri odstotno linearno varčevanje. Za štiri odstotno znižanje načrtovane porabe so se v vladi že julija odločili zaradi poplav. A eno je bila načelna zaveza, drugo pa realna nižanja načrtov, ki jih pa ministri nočejo. S štiri odstotnim znižanjem bi privarčevali približno milijardo evrov v dveh letih, kar bi sovpadalo z napovedjo predsednika vlade Roberta Goloba, da bo v državnem proračunu 1,1 milijarde evrov za obnovo po poplavah. Velika škoda je na državni infrastrukturi, ki jo država mora popraviti in za to tudi najti denar.

A prava zagata je verjetno, ker je statistični zavod povrhu hudo napačno ocenil gospodarsko rast za lansko leto, kar učinkuje tudi dolgoročno. Namesto 5,4 odstotka bi je bila rast v lanskem letu 2,5 odstotna. Ko je leta 2019 urad za makroekonomske analize znižal napoved gospodarske rasti za tekoče leto iz 3,4 odstotka na 2,8 odstotka, za leto 2020 pa iz 3,1 odstotka na tri odstotke, je takratni finančni minister Andrej Bertoncelj takoj predlagal znižanje proračuna. Vsem 15 ministrstvom je priporočil znižanje proračunov za odstotek. Danes imamo ministrstev kar 20, ocene rasti pa so bile veliko bolj zgrešene in to celo za prejšnje leto, ko je bil denar po ministrstvih že porabljen.

Na ocene, koliko bodo morali znižati svoje načrte zaradi napačne ocene o lanski rasti in siceršnje nižje gospodarske rasti iz vlade še čakamo. Znano pa je, da fiskalni svet vlado že dalj časa opozarja, da zapravlja in prenagljeno viša davke.