Fiskalni svet: Nerealistično zapravljanje in prenagljeno višanje davkov

Last Updated on: 5th september 2023, 10:42 dop

Na povsem nerealistične proračunske načrte vlade in prehitro zategovanja davčnih bremen, ko se gospodarstvo ohlaja, opozarja fiskalni svet, ki opozarja tudi na močno spremenjeno oceno nacionalnih računov za leto 2022 statističnega zavoda. Fiskalni svet je te ocene objavil dan po tem, ko se je premier Robert Golob pohvalil, kako uspešno in obsežno se je njegova vlada dodatno zadolžila še pred poplavami in znižanjem ocen o gospodarski rasti in napovedal še nove dodatne davke.

Fiskalni svet je opozorila objavil na svoji spletni strani v novi številki publikacije Mesečna informacija, katere ključni poudarki so:

·        Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih leta 2023 primanjkljaj (-735 mio EUR), ki je brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije (161 mio EUR) in ukrepov za blažitev draginje (479 mio EUR) znašal -95 mio EUR. Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih osmih mesecih tako slabša kot v enakem obdobju lani, saj je bil večji skupni primanjkljaj, t. i. »očiščeni« saldo (brez interventnih ukrepov) pa se je po lanskem presežku v enakem obdobju poslabšal za 563 mio EUR.

·        Realizacija v osmih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja. Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 mrd EUR. To bi bilo 1 mrd EUR več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat več kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije.

·        SURS je v letni oceni nacionalnih računov za leto 2022 občutno spremenil oceno glede na predhodne četrtletne podatke. Revizije statističnih podatkov so sicer običajen postopek, ki je v negotovih razmerah zahteven proces, vendar tako občutna revizija kot tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik.

·        Celovita odprava posledic avgustovske naravne nesreče, vključno z ustreznimi prilagoditvami, ki bi preprečevale takšne posledice morebitnih podobnih dogodkov v prihodnosti, bo zahtevala večletne napore tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnih sredstev za te namene.

·        Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično še ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo nekatere do sedaj sprejete ukrepe kot prenagljene. Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru NOO, kjer se Slovenija ob kratkih rokih za izvedbo že zdaj sooča s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti. Po oceni Fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi se lahko s preoblikovanjem prioritet iskalo rezerve pri načrtovanih odhodkih.