Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Golob: Širitve avtocestnega obroča ne bo, o tem ni bilo nikoli govora, rešitev so železnice

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 26th junij 2023, 03:55 pop

“Največje investicije, kot so potniški center v Ljubljani, kot je drugi tir, bodo končani že do leta 2025. To je pomembno, ker to pomeni, da bomo lahko na podlagi teh dveh ukrepov bistveno razbremenili, povečali najprej pretovor na železnice in razbremenili s tem tudi ceste. Žal pa je pritisk tovornega prometa na Slovenijo, ne zaradi Slovenije, vsako leto večji in morali bomo ukrepati tudi na področju cestne infrastrukture. Drugače, kot je mogoče nekdo razmišljal še pred leti. Načrtuje se tako razširitev obvoznice, se pravi ljubljanskega obroča, kot tudi križišča na Kosezah, na Kozarjah. To je edini način, da bomo določena ozka grla, ki se pojavljajo tudi zaradi osebnega prometa in tovornega, lahko razrešili vzporedno s tem, ko bomo povečevali premik tovornega prometa na železnice. Investicije, ki potekajo danes, so potekale vsako leto, sedem gradbišč je danes odprtih na avtocestah, dva od teh naj bi se zaključili po podatkih Darsa do konca junija, dva do sredine julija in potem do avgusta še eno. Ostalo bo odprto gradbišče v bližini Jesenic, zaradi tega, ker gre za zahteven poseg in to bo odprto celo leto,” je o obsežnih cestnih zastojih, ki smo jim priča skoraj ves čas in infrastrukturnih projektih premier Robert Golob na začetku redne seje državnega zbora pojasnil Danijelu Krivcu (SDS).

Premier Robert Golob je v DZ prišel z rahlo zamudo Foto: DZ/Matija Sušnik

Krivec: A v cestni obroč v Ljubljani ne bo vlaganj?

Na dodatno opozorilo Krivca, da smo v predvolilnem času slišali zaveze in zaklinjanja glasu ljudstva vladajočih strank, da v primeru cestnega obroča okrog Ljubljane ne bo nobenih dodatnih vlaganj in tudi zaveze o tem, da se v cestno infrastrukturo ne bo vlagalo, dokler se ne naredi nekih resnih razmislekov. Krivec je dodal, da upa, da se to ne uresničuje in opozoril, da so zastoji na avtocestah zdaj ves čas že, ko še niti ni turistične sezone. Premier mu je odgovoril tako:

“Ker se oba s kolegom Krivcem voziva iz iste smeri, tudi jaz trpim, ko se vozim po Primorki, ampak to trpljenje ne traja zadnji mesec, ampak traja zadnjih deset let. Hitrih ukrepov, s katerimi bi lahko odpravili zastoje v času turistične sezone, ne pozna nobena država, žal tudi Slovenija ne. Tisto, kar lahko naredimo, in tisto, kar smo že pozvali, je, da se pospeši zaključevanje del in zato sem povedal časovnico, ki naj bi bila pospešena. Obljubili so, da bodo delali tudi in predvsem v nočnem času, kjer je to možno, ampak čudežev ne zna delati nihče in žal so gradbene sezone take kot so, ne zaradi politike, ampak zaradi narave in verjamem, da bo žal tako tudi ostalo. Kar se tiče cestnega obroča okoli Ljubljane, bom zelo ekspliciten, govorim o vpadnicah, o štajerski vpadnici in o primorski vpadnici. Ne govorimo o širitvi celotnega obroča, ker je to nekaj, kar nikoli ni bilo govora. Govorim o tem, da je treba pospešiti pretočnost ob približevanju Ljubljani tako iz Štajerske smeri kot tudi iz Primorske, govorim o razširitvi križišč, vpadnih križišč. Govorim o tem, da tudi DARS načrtuje nove priključke v okolici Ljubljane, nove priključke, s katerimi bo poskušal razbremeniti situacijo v bližini glavnega mesta. Koliko bo to pomagalo pri tovornem prometu, ki je zelo jasen in gre smeri vzhoda proti zahodu? Bo pomagalo. Žal pa imamo ozka grla tudi na drugih mestih in se s tem strinjam. Edina varianta je, da res zaključimo z železniškimi investicijami in tovorni promet na vse možne načine premaknemo na železnice. Zato so rekordna vlaganja v železniško infrastrukturo, o katerih sem govoril, zato govorim o tem, da je primarni interes povečevati vlaganja v železniško infrastrukturo in na tem področju se projekti pospešeno izvajajo po celotnem ozemlju od Šentilja pa do Divače, vključno z drugim tirom. Vse investicije se izvajajo pospešeno in verjamem, da bomo do leta 2025, ko bo dokončan tudi drugi tir, uspešni pri tem, da bomo za dvajstet, mogoče celo 30 odstotkov povečali pretovor po železnici. To je edini ukrep, ki lahko trajno razbremeni cestno omrežje na način, da bo zastojev manj. Se je pa žal v zadnjih deset letih promet po slovenskih avtocestah povečal za več kot petindvajset odstotkov. In to je dejstvo, na katerega ne more vplivati nobena Vlada”

Na vprašanje o predlogu SDS, da bi Dars znižal cestnine za tovorni promet ponoči in tako vplival na prometne tokove je Golob odgovoril: “Tudi sam sem dal to pobudo na Dars, Dars je pripravil predlog, kako spremeniti cenovno politiko, da ne govorimo, da imamo iste cene v vseh urah. Ta odgovor še pričakujem, žal zaenkrat podatki niso spodbudni in je proces bistveno bolj kompleksen, ker ga je treba še prijaviti v Bruselj in ga ne moremo samostojno sprejemati, ampak kljub temu pričakujem, da bomo odgovor na to vprašanje, kakšni bi bili učinki spremembe cenovne politike vinjet, če bi šli v nočno, dnevno tarifo oziroma različne urne tarife, ta odgovor še pričakujem. Verjamem, da takoj, ko ga bomo dobili, ga bomo tudi posredovali v Državni zbor.”

Krivic je o premierovem odgovoru in načrtih vlade predlagal razpravo celotnega parlamenta tako:

“Vem, da čarobne paličice nihče nima, je pa res, da je v letošnjem letu vseeno nenormalno veliko število zastojev, tudi mogoče zaradi napačno opredeljenih gradbenih del, predvsem istočasnost na vseh vpadnicah proti Ljubljani, pa istočasno še na samem avtocestnem obroču okrog Ljubljane. In težko se bom strinjal z vami, da, če razširimo vpadnice, brez da razširimo obvoznico, da smo kaj naredili. Še vedno bodo zastoji, ker se bo seveda obvoznica zablokirala. Je pa res to, kar sem vas opozoril, da na državnih cestah pa se je dinamika dejansko zaustavila. In to ne samo, da se ne razpisuje novih del za državne ceste, ampak da se tudi obstoječa gradbišča ustavljajo, kar je za mene nesprejemljivo, v času najboljše gradbene sezone. In glede na to, da imate veliko nekih, bi rekel, naprednih idej v Svobodi, bi človek pričakoval, da mogoče pa gremo v neko spremembo tudi prometne politike v tej smeri, da se pa kakšna stvar decentralizira tudi v realnem svetu, ne pa samo na papirju, pa da se ne vleče vseh služb vedno samo v Ljubljano, predvsem tiste, na katere ima vpliv vlada, država pa še kdo, pa se s tem zmanjša tudi mogoče dnevne migracije…”

Splošne razprave o premierovem odgovoru, kakršno jo je predlagal Krivec, koalicijski poslanci z glasovanjem pozneje praviloma vedno zavrnejo.

O poslabšanju gospodarskega okolja in razmer na trgu dela je premiera spraševal Janez Žakelj (NSi), o interventnem krajšanju čakalnih vrst v zdravstvu, s katerim so se podaljšale, Vida Čadonič Špelič (NSi), o gradnji drugega bloka nuklearke pa Nataša Avšič Bogovič (SDS).

Otroci bodo lačni še štiri leta

Na junijski redni seji bodo poslanci ustanovili prvo opozicijsko preiskovalno komisijo, ki bo preverjala nastajanje kanalizacijskega voda čez ljubljansko vodovarstveno območje. Pred tem so vladni poslanci ustanovili dve preiskovalni komisiji, s katerima preiskujejo opozicijo. S prvo poslovanje in delo redkih medijev, ki jih ne obvladujejo vladne stranke, z drugo pa domnevne politične zlorabe policije in preiskovalnih organov. Medije, ki jih kritizirajo, so vladajoči začeli preiskovati takoj po volitvah, domnevne zlorabe policije in preiskovalnih organov pa po odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je zlorabe s kadrovskimi menjavami in pritiski na policijo očitala premieru Robertu Golobu.

Robert Golob, posnetek je nastal na kosilu s predsednico Natašo Pirc Musar v vladni palači Foto:Žan Kolman/KPV

Po volitvah pa ni bila ustanovljena preiskovalna komisija, ki bi preverila nenavadna nakazila iz GEN-I na Balkan, tudi slaba dva milijona evrov podjetjem veleposlanika Kosova na Hrvaškem Martina Berishaja, in v posamezna podjetja v Sloveniji, denimo 103.000 evrov v podjetje današnje generalne sekretarke Svobode Vesne Vuković, ko je bila še novinarka Siol.net in pozneje Necenzurirano. Preiskave Golobovih poslov ni, ker podpisov za to ni bila pripravljena prispevati NSi. SDS pa sama ne združuje dovolj poslancev, da bi lahko dosegla preiskavo.

Je pa NSi od Svobode in vladne koalicije po volitvah dobila položaja predsednikov komisije za nadzor javnih financ in komisije za nadzor obveščevalnih služb. Po rezultatu volitev bi vodenje obeh komisij za preprečevanje zlorab oblasti morala voditi največja opozicijska stranka SDS.

Deloma bo nakazila na Balkan preverjala komisija, ki jo je ustanovila vladna koalicija, a le v delu, kako se je za ta nakazila lahko izvedelo.

Na seji parlamenta pa bo tudi nekaj zanimivih zakonodajnih odločitev. Pred poslanci bodo v sredo zastonjska šolska kosila za lačne otroke zasebnega zavoda 8. marec Nike Kovač, projekt bo na predlog vlade obveljal šele čez štiri leta, ko bo državi vladala že neka druga vlada. Iz predloga zavoda 8. marec, ki ga je ustanovil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (Levica), pa so črtali tudi cel kup členov o popolnem podržavljenju priprave hrane, ker šole, če bi obveljajo, zakona ne bi mogle izvajati in bi učenci zaradi slabe premišljenosti ostali brez obrokov.

Pomembno dogajanje pa bo še v petek, ko bo pred poslanci predlog podržavljenja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po zakonu, ob katerem je razpadla vlada Marjana Šarca. Zbiranje 35 evrov od vseh zavarovancev bo po predlogu vlade državni zavod za zdravstveno zavarovanje od treh zasebnih zavarovalnic prevzel z novim letom in ne že septembra kot so najprej predlagali poslanci Svobode. Državni proračun pa bo pokril finančno luknjo, ki bo s prevzemom nastala in še ni povsem jasno, kolikšna bo. Da se s tem strinja, je povedal tudi finančni minister Klemen Boštjančič.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (1)

Disqus Comments (5)

https-spletnicasopis-eu