Boštjančič ne odstopa kot Bertoncelj, ko koalicija na proračun prelaga plačilo nove luknje v zdravstvu

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:54 pop

Iz prvega septembra na prvi januar prihodnje leto je vladna koalicija v odboru za zdravje včeraj prestavila podržavljanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vsaj do novega leta bomo morali za dostop do zdravstvenih storitev še prostovoljno doplačevati. Po tem pa bo to morda obvezno. Sprememba ni presenečenje. Da bi obvezno 35 evrov državni zdravstveni blagajni plačevali septembra, je bilo nerealistično že, ko so poslanci Svobode to predlagali. Tako na vrat na nos zapletenih zakonov ni mogoče sprejeti in uveljaviti.

Poslanci Svobode so uporabili rešitve, ki so bile dogovorjene že pred štirimi leti med Levico, ki se je takrat razglašala za opozicijo in premierom Marjanom Šarcem, zaradi bremena, ki bi s tem padlo na državni proračun, je takrat odstopil finančni minister Andrej Bertoncelj in je posledično padla vlada. Podobno se dogaja tudi zdaj. Odbor za zdravje je včeraj dodal v zakon proračunsko varovalko, da bo proračun prihodnje leto poplačal do 240 milijonov primanjkljaja za podržavljenje dodatnega zavarovanja. A je minister za finance Klemen Boštjančič na dodatno tveganje za javne finance pristal.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je o “varovalki” povedal: “Seveda se noben finančni minister ne bo strinjal z odprto proračunsko varovalko. Ampak je varovalka jasno zapisana za leto 2024 in predsednik vlade je dal jasno vedeti, da je to prvi korak k popolni prenovi financiranja slovenskega zdravstvenega sistema.” Iz opozicije je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec opozorila, da z dopolnilom k zakonu o izvrševanju proračuna, kar namerava koalicija, ni mogoče zagotoviti dodatnih 240 milijonov evrov, ker zakon o izvrševanju proračuna določa, kako se izvršuje proračun in ne vsot v njem. Za dodaten denar je treba popraviti proračun, je opozorila.

Finančni minister Boštjančič je bil na seji odbora le na začetku, takrat je tudi dobil besedo, zaradi drugih obveznosti je potem odšel. Povedal je, da finančnim varovalkam na ministrstvu nasprotujejo, a da pa to, ki je pred poslanci, podpira, ker je omejena le na eno leto in tudi najvišji možni znesek je določen. V celoti je poslancem povedal:

Klemen Boštjančič: “Kot minister se že od začetka mandata zavedam, da so brezskrbna leta vodenja javnih financ mimo. Prihodnje leto je konec izjemnih okoliščin in bo spet potrebno zaživeti znotraj fiskalnih okvirov. Javne finance zajemajo štiri blagajne, in sicer proračun, občine, pokojnine in zdravstvo. Občinske blagajne imajo svoje fiskalne omejitve, po eni strani v višini povprečnine, po drugi v dovoljenem obsegu zadolževanja. ZPIZ ima zaradi dolgoživosti sicer vedno večje število upravičencev, a je to število končno. Za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti ZPIZ mora državni proračun vsako leto zagotavljati najmanj milijardo transferov v pokojninsko blagajno, tudi zdaj, v času polne zaposlenosti. Letos ocena 1,1 milijardo, naslednje leto 1,4 milijarde. V preteklosti sta ohladitev gospodarske aktivnosti in posledično povečanje brezposelnosti povzročila, da se je potrebni transfer v ZPIZ povečal za skoraj petdeset odstotkov, v današnjih razmerah bi to pomenilo približno dve milijardi evrov. Opozarjam samo na to, kaj se seveda lahko v naslednjih letih zgodi. ZZZS je pred korono tudi imela svoje fiskalno pravilo že pred uveljavitvijo Zakona o fiskalnem pravilu, saj je ZZZS sklenil z izvajalci zdravstvenih storitev toliko pogodb kot se je v posameznem letu nateklo prispevkov v zdravstveno blagajno. V preteklosti je bilo več političnih pritiskov, da bi ZZZS poslovala po vzoru pokojninske blagajne, da bi torej državni proračun primaknil vse, kar bi v določenem letu zmanjkalo v zdravstveni blagajni, da bi poslovala uravnoteženo, ampak so argumenti ministrstva za finance vselej uspeli preprečiti ta scenarij. Kajti vprašanje seveda je, kje je pravzaprav zgornja meja zdravstvenih potreb dolgožive družbe ob praktično neomejeni košarici zdravstvenih storitev oziroma košarici, ki je znotraj Evrope ena najbolj radodarnih za neomejeno dolžino bolniškega staleža v višini 80 do 100 odstotkov mesečne plače.
Zdravstvena reforma vlade naj bi sledila logičnim korakom, kjer bi bil eden od zadnjih preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po tem, ko bi rezultate dali tako digitalizacija kot organizacijske spremembe zdravstvenega sistema. V določenem hipu se je vrstni red korakov zdravstvene reforme obrnil, kar bo letos in v prihodnjem letu imelo znatne učinke na državni proračun in širše javne finance. Ker je količina javnega denarja omejena, bo manj ostalo za določene druge namene. Seveda nobena skrivnost ni, da je spet, in to ves čas poudarjamo, da je od prvega dne prva prioriteta te vlade zdravstvo in v tem kontekstu seveda usmerjamo tako svoje napore kot tudi na koncu koncev finančne vire. Naša skrb je v tem trenutku usmerjena v to, da je začasna ureditev financiranja zdravstva čim krajša in da se sledi časovnici, po kateri se zdravstvena reforma z jasnim in stabilnim sistemom virov financiranja začne v 2025. Zato pristajamo na proračunsko varovalko, ki je v bistvu zdravstvena varovalka in predstavlja za državni proračun seveda tveganje, ampak kot rečeno, je omenjena na leto 2024. Nobena skrivnost ni, da MF sicer načelno nasprotuje proračunskim varovalkam, torej tudi v tem po vzoru že omenjene pokojninske blagajne, zato smatramo, da predlog kot naj bi bil zdaj na mizi, da je ta časovno omejena in zneskovno, in to v okvirih, ki jih proračun prenese. Absolutno upam in se nadejam, da boste poslanci ob skrbi za nemoteno financiranje zdravstvenih pravic prepoznali tudi skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ, ki jo želimo okrepiti z ustreznim nadzorom nad porabo javnih sredstev.”