DEMOKRACIJA, NSi in SPACE X

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:35 pop

“Socializem: socialna in ekonomska doktrina, ki zagovarja javno (državno) namesto zasebno lastništvo (ali kontrolo) nad lastnino in naravnimi viri.”

Encyclopaedia Britannica

“Demokracija: sistem vladanja s strani celotne populacije ali vseh upravičenih članov države, ponavadi skozi voljene predstavnike.”

Oxford dictionaries

Stanje v Sloveniji se politično in gospodarsko vedno bolj zaostruje. Medtem, ko svet stoji na pragu nove ekonomske krize, vlada nadaljuje s svojim bolnim nacionalizacijskim pohodom. Po najavi podržavljanja zdravstveno zavarovalniških storitev so najavili, da bodo uvedli davek na drugi avto in vstopnino v Ljubljano. Kot da gre za neko več milijonsko mesto ne pa provincialno prestolnico, ki ne premore več prebivalstva kot čisto navadno srednjeevropsko mesto. Ob obstoječem gospodarskem pogromu in vojni proti zasebništvu, je vlada vzporedno napovedala še vojno osamosvojitvi. Zapiranje muzeja Slovenske osamosvojitve, napovedana reinštalacija Titovega kipa v protokolarno infrastrukturo, predlog najvišjega predstavnika bivšega režima o postavitvi spomenika osamosvojitvi, ki ni bila njegova intimna opcija, ukinjanje spominskega dneva na žrtve komunizma in nato prefinjeno priznanje komunističnih zločinov v Ukrajini za odvračanje pozornosti svetovne javnosti, je naslednji stadij potapljanja Slovenije nazaj v balkanski socializem. Ta se je začel zelo subtilno že takoj po osamosvojitvi leta 1991, najprej s promocijo kontinuitete z Jugoslavijo. Nato pa s potiskanjem propagande, da je osamosvojitev bila apolitično dejanje. Da osamosvojitev ni bila izvedena zato, da bi se znebili socializma, ker ta naj sploh ne bil tako slab.

V ozadju vseh teh najav sem opravil pogovore z enim od glavnih centrov moči v stranki NSi Janezom Pogorelcem. Zelo zanimiv pogovor o videnju situacije v Sloveniji in kako naj bi se lotili njene razrešitve je razkril po mojem mnenju povsem zgrešene temeljne predpostavke. Te zgrešene predpostavke pa ne goji samo NSi-jev tandem Novak/Pogorelc, ampak tudi določen širši spekter desnih volivcev. Osnovno nerazumevanje cilja, ki naj bi ga ne-leve stranke zasledovale, pa je v veliki meri razlog, zakaj desnici ob redkih prevzemih krmila države, le-te ne uspe preusmeriti na pot svobodne družbe. Pa poglejmo.

Pred časom je NSi pompozno najavil podporo spremembam ustave za bolj gladko imenovanje vlade. Krog okoli Pogorelca dejansko trdno verjame, da bodo s poenostavljenim in učinkovitejšim imenovanjem vlade uspeli na celo njim neznan način prevesti tehtnico na stran desnice. Ob mojem vrtanju v Pogorelca o tem, naj navede dokaze ali zgodovinske primere, seveda teh ni bilo. Dobil sem odgovore stila, “če se bodo ljudje pravilno odločili”. Nespametnost takega razmišljanja tudi potrjuje naslednji logični test. Če naj bi “optimizacija” imenovanja vlade prevesila tehtnico bolj na sredino, če že ne na desno, zakaj bi to hoteli podpreti levičarji? Odgovor je kot na dlani, oni najverjetneje mislijo, da bodo spremembe koristile njim. Sklep je jasen, ali je Pogorelec pametnejši kot 250 let celotne moderne zahodne demokratične zgodovine ali pa se moti v svojih predpostavkah.

Na mojo veliko začudenje in žalost sem tako prišel do spoznanja, da krog NSi okoli Pogorelca na nek način ne razume, kako demokracija deluje. Vlado imenujejo na svobodnih volitvah izvoljeni predstavniki ljudstva in ne nekakšno zakonsko vsiljeno “ravnotežje” med levimi in desnimi, ki ga želijo nekako zakonsko izsiliti, samo zato, ker niso sposobni zmagati volitev. Stranka NSi se preprosto ni sposobna sprijazniti z dejstvom, da volitve v Sloveniji so svobodne in da jih ljudje preprosto ne marajo voliti. Kot se tudi ni sposobna sprijazniti z dejstvom, da nobena demokracija ni popolna in da absolutnih varovalk, zavor in sistemov uravnoteženja ni. Vse je odvisno od ljudi. Zmagovalec bo vedno vzel, kolikor je le možno in premaknil ravnotežje na svojo stran z logiko, da si dela zalogo, ker bo enako naredil nasprotnik, ko bo prišel na oblast. Nihče ne dela ravnotežja zaradi prijaznosti. Ravnotežje se ustvari tako, da preprosto vsi deležniki vlečejo v svojo smer “na polno”. Namesto da bi se vprašali, kako slovensko populacijo spremeniti tako, da bo z veseljem volila ekonomsko liberalno opcijo in s tem tudi posledično krščansko opcijo, NSi-jev krog okoli Pogorelca goji idejo, da je za njihovo mizerijo krivo “neoptimalno” imenovanje vlade.

Celotno razmišljanje in pogovori s Pogorelcem so se dogajali v trenutku, ko je SpaceX pripravljal do sedaj najmočnejšo raketo v zgodovini človeštva. Ob mojem vprašanju, če razume, da so ljudje šli v Ameriko po predvsem ekonomsko svobodo, in ne po demokracijo, je seveda zavladala z njegove strani povedna tišina. Besede Thomasa Jeffersona, da imajo vsi ljudje pravico do “življenja, svobode in zasledovanja sreče” nikjer ne omenjajo demokracije kot cilja. V času svojega šolanja v ZDA so nam tekom ur ameriške zgodovine zabili v glavo, da ljudje tja med 15 in 20 stoletjem niso prihajali zaradi demokracije, ampak svobode (land of the free, home of the brave). Demokracija se je razvila šele kot logična posledica med ljudmi, ki so zahtevali ekonomsko svobodo. Slavni ameriški mit o koloniji James Town, ki je propadla, ker je bila polna socialistične kraje in nepravice, ker so si vsi delili vse ne glede na to, koliko je posameznik ustvaril in kasnejši uspehi zaradi uporabe prosto tržnega pristopa, so še danes sestavni del učnega procesa v ZDA. “Tea Party” se je zgodil, ko je angleški kralj napovedal višje davke. Pred tem so koloniste pustili v ekonomski svobodi in redko kdo je razmišljal o odcepitvi ali demokraciji. Misli o demokraciji kot varovalki svobode so prišle k Američanom (enako kot Slovencem kasneje) kot posledica zadušljivih ekonomskih ukrepov, ki jih ljudje navajeni ekonomske svobode preprosto niso bili pripravljeni sprejeti. Enaka zgodba o nastanku stabilnih demokracij se je nato ponovila marsikje na svetu. V Angliji, Franciji, Severni in Centralni Evropi. Skupna točka uspeha vzdržne demokratizacije vsakega naroda je vedno in povsod v prvi vrsti potreba ljudi po ekonomski svobodi. Demokracija se ni prijela nikjer na podlagi mašenja le-te po grlu naroda, ki si ni želel niti najosnovnejšega: ekonomske svobode. In to je bila grenka izkušnja, ki so jo Američani izkusili v Koreji, Vietnamu, Južni Ameriki, z Rusijo v času Jelcina in Putina ter nazadnje v Afganistanu, Iraku, Libiji, Egiptu in Siriji. Vsem tem državam je skupno točno in edino to, da njihovo prebivalstvo ne kaže pretirane potrebe po ekonomskih svoboščinah in zato tudi ne potrebe po političnih svoboščinah. Kajti, predsednik države je nenazadnje lahko samo eden človek, ministrov le nekaj. S svojim osebnim denarjem, podjetjem ali kapitalom pa je lahko prav vsak kralj. In če ljudje nimajo potrebe po osebni ekonomski svobodi, ker so prepričani, da je najbolje, da je vse v rokah države (socialistično, glej definicijo zgoraj), potem ti isti ljudje tudi potrebe po demokraciji ne bodo imeli. Tako je zaključek preprost, možnost za uspeh demokracije v državi se izmeri tako, da se izmeri potrebo ljudi po osebni ekonomski svobodi. In ekonomija zna to dobro izmeriti, saj se količina (ali odstotek) denarja prelitega skozi državo ali državna podjetja (družbena lastnina = socializem), da ovrednotiti. Podatki in predvsem smer pa so za Slovenijo zelo slabi, saj pričajo o tem, da si Slovenci tega ne želijo. Še posebej pa so zaskrbljujoči zato, ker volitve v Sloveniji so svobodne in večina ljudi ekonomsko nesvobodo (beri: vse državno) dejansko tudi hoče.

V zaključku lahko tako vidimo, da je v 20. stoletju šlo za boj liberalne (prosto-tržne kapitalistične) demokracije proti inter-nacionalnemu (komunizmu) in nacionalnemu-socializmu (nacizmu). Začetek 21. stoletja bo zagotovo šel v zgodovino kot boj liberalne (prosto-tržne kapitalistične) demokracije proti tretji evolucijski stopnji socializma – demokratičnemu socializmu. Elon Musk ne gre v vesolje po demokracijo, ampak po ekonomsko svobodo, da brezsramno obogati in s tem spravi ljudi med zvezde. NSi Slovenije ne bo uspel spremeniti na bolje s spremembami ustave za lažje imenovanje vlade, ampak z bojem proti državnim monopolom in proti državni lastnini ter ekonomski osvoboditvi Slovencev od državne odvisnosti. Tako je edina sprememba ustave, ki jo Slovenija dejansko potrebuje, prepoved državnega lastništva podjetji in monopolov državnih zavodov (proizvodnih sredstev). Takrat lahko desni volivci računajo tudi na to, da se bo polegla za njih tako boleča kristjanofobija.