Sladki grehi Golobovih ločitev

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:54 pop

Premier Robert Golob je napovedal novo ločitev, ko je pred ustavnim sodišče propadel s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, s katero sta zahtevala, da njunega ravnanja ne sme presojati ustavni sodnik Klemen Jaklič, ker ni njun. Izločila bi ga. Sodniki so ju precej vljudno obvestili, da zlorabljata inštitut. Golob ni sprožil dodatne ločitve od svoje soproge Jane Nemec Golob. S to se že ločuje. Na državnih sprejemih ga že spremlja Tina Gaber. Ločuje pa se po novem še od zdravstvenih zavarovalnic, ker bi naj dodatno premalo dajale in preveč odirale. Kovale dobičke. Tudi za to ločevanje se lahko zgodi, da bo pristalo pred sodniki, ki niso vsi podrejeni vladi. To lahko zavleče in zaplete dogajanje.

Izločala Jakliča, odletela Kogovšek Šalamon

Golob in Klakočar Zupančič sta poskušala izločiti ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ker je ta, kot sta pojasnila, pred desetletji zagovarjal zakon o RTVS, ki še vedno velja in je bil po tem zakonu v preteklosti tudi izvoljen v nadzorni svet RTVS. Trditev, da bi se s tem Jaklič izrekal o spremembi zakona, s katero poskušata Golob in Klakočar Zupančičeva čez noč odstaviti nadzornike, direktorje in posledično urednike na RTVS, je norost. Za načrte danes vladajočih Jaklič takrat sploh ni mogel vedeti. Razen, če je prerok, ki vidi daleč v prihodnost. Kar pa celo ustavni sodniki niso.

Direktor televizije Urbanija pa je poskušal hkrati izločiti predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta, ker je sprejel evropsko komisarko Vero Jourovo iz liberalnih vrst, ki je pridrvela v državo, ko so ustavni sodniki Golobu zamrznili odstavljanja. Pred tem je Jourova javno podpirala Golobovo čistko vrha RTVS.

Zahteva Goloba in Klakočarjeve v imenu vlade in državnega zbora je temeljila na za lase privlečeni argumentaciji, katere cilj je bil le znebiti se sodnika, ki ni na vladni strani. Da je šlo za zlorabo inštrumenta je ustavno sodišče precej diplomatsko zapisalo tudi v razlagi zavrženja obe predlogov. Zavrženje (in ne zavrnitev) je sramota za pravne službe izvršne in zakonodajne oblasti. Kaže nam, da so pravni amaterji. A predvsem je sramota za ministre in poslance. Ker je bil razlog napake zanesljivo političen in ne pomanjkanje znanja, kdaj se predlaga izločitev. Podobno je, ker so bili argumenti privlečeni za lase, propadel tudi direktor televizije Uroš Urbanija, ker se Accetto z vljudnostim sprejemom evropske komisarke Jourove ni opredelil do nenavadne politike komisarke, ki nasprotuje mesarjenju po medijih, razen če mesari Golob iz njene politične skupine, v tem primeru je pa to nenadoma povsem “evropsko” in vredno podpore. Da bi ublažila slab vtis, ko jih ustavno sodišče malo udari po prstkih, pa ta komisarka celo pridrvi v našo državo in takoj obišče ustavno sodišče.

So pa ustavni sodniki izločili sodnico Nežo Kogovšek Šalamon, nekdanjo direktorico mirovnega inštituta, ki za ta inštitut kot ustavna sodnica še vedno petino časa dela. Da še vedno dodatno dela, ni bilo splošno znano. Delo za dodatnega delodajalca mi je pred dvema tednoma potrdil generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad, ko sem preverjal, ali ima sodnica za to dovoljenje predsednika Mateja Accetta.

Izločitev je, ko se je razvedelo za dodatno delo, predlagal predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič. Mirovni inštitut je sodeloval in sodeluje v projektu vladnih strank, da bi takoj zamenjali vrh RTVS, v podporo vladi so celo posebej intervenirali na ustavno sodišče s še nekaj organizacijami, ki so povezane z vladnimi strankami, in s tem sodnico spravili v težave, ker je konflikt interesov, ker presoja zahteve lastnega drugega delodajalca, s tem postal povsem očiten. Dilema je, zakaj se ni izločila prej in so jo morali zdaj drugi. Kot se je že pred odločanjem o zadržanju čistke ustavni sodnik Rok Čeferin. Ta teden je po poročanju nekaterih medijev tudi Kogovšek Šalamonova predlagala, da se jo izloči. Čisto natančnih informacij mi, ko sem preverjal, iz ustavnega sodišča sicer niso poslali.

Golob je med temi težavami, ki jih ima na ustavnem sodišču, napovedal, da bo državo ločil od privatnih partnerk pri zdravstvenem zavarovanju, ker premalo dajejo, z visokimi cenami odirajo in s tem kujejo dobičke na račun ubogih ljudi. Ločitev bo, je sporočil, izpeljal skrajno hitro. Do septembra bo že veljalo, piše v zakonu, ki so ga s podpisi predlagali poslanci njegove stranke. Podobno hitro se namerava ločiti tudi od Jane Nemec Golob in dosedanjih direktorjev in urednikov na RTVS. Premierovi bliskoviti načrti ločitev in menjav niso nujno usklajeni z realnostjo, procedurami in neodvisnostjo našega sodstva.

Takoj pa je izkoriščevalskim privatnicam z vladno odredbo Golob prepovedal višanje cen, ki je posledica povečanja stroškov v zdravstvu, ki so posledica tudi vladne politike.

Kako do denarja, ki ga vedno zmanjka

Dopolnilna zdravstvena zavarovanja so politiki ustanovili, da bi zdravstvu zagotovili več denarja kot ga dobi z obveznim prispevkom od plač. Tega prispevka, ker je bila obdavčitev dela že preveč visoka, ni bilo mogoče več poviševati. Škodovalo bi konkurenčnosti podjetij. Brez konkurenčnih podjetij pa ni denarja. Denarja je sicer v vsakem primeru vedno premalo. Da bi nemogoč položaj, ko se je pobiralo preveč, a ni bilo dovolj, razrešili in ljudem ne bi bilo treba doplačevati (participirati) za vsak obisk ali pa boljšo storitev, so oblasti uvedle prostovoljno zasebno zavarovanje. Za zbiranje tega denarja, plačujemo to skoraj vsi v podobnem znesku, so z leve ustanovili posebno zavarovalnico. Imenovano Vzajemna. Kot paradržavno javno ustanovo. Da zasebniki ne bi odirali ljudi za dobiček. Ker pa danes ne živimo več v času socializma, so novo zavarovalniško dejavnost morali dovolili tudi zasebnim zavarovalnicam. In pri teh se je Golob zdaj razhudil. Zavarovalnica Generali je napovedala podražitev, ker so se stroški povišali. Res so se. In to zaradi odločitev vlade, ki je povišala plače in zahteva od zdravstva več. Pa še inflacija je visoka. Zdaj pa vlada zavarovalnicam posel zbiranja dodatnega denarja, ker ga je premalo, odvzema, da bi zaščitila ljudi pred višjimi stroški.

A denarja s tem ne bo več. Ker to v vladi vedo, je Golob povedal, da bo dodatne stroške prevzel državni proračun. Tako so se že odločili, je sporočil. To je bila neresnica. O tem, kaj bo prevzel državni proračun, odloča državni zbor in ne Golob in ne vlada. Kot tudi o povišici plač sodnikom in tožilcem. Parlament pa v državnem proračunu, da bi pokrili luknjo, ki bo zazevala jeseni, če bodo res ukinili zavarovalnice, ni predvidel nič denarja. Poslanci Svobode, ki so predlagali ukinitev zavarovalnic, so to, da denar v proračunu za prihodnji dve leti za ta namen ni načrtovan, tudi zapisali. Lagati ne morejo.

Uradni razlog za ločitev, da zavarovalnice premalo dajejo in kujejo preveč dobičkov, pa je bil politični marketing. To, kar očita zavarovalnicam, je Robert Golob v preteklosti počel kot direktor državnega GEN-I s preprodajanjem elektrike državne nuklearke. In to še z veliko večjimi dobički.

Propaganda in sladki grehi oblasti

Da dobičkonosnost ni bil razlog, nam pokaže tudi, ker so te zavarovalnice nameravali ukiniti v vsakem primeru. In tudi v preteklosti so jih že ukinjali. Glavni motor je Levica, ki je proti vsakemu zasebništvu. A se jim je že v času vlade Marjana Šarca hudo zalomilo. Finančno so slabo premislili. Na denarno plat se praviloma v Levici požvižgajo. Odstopil je, ker ni bil pripravljen pokriti luknje, ki bi nastala, finančni minister Andrej Bertoncelj. Že prej je odstop, ker je Šarec z Levico delal mimo njega, ponudil tedanji minister za zdravje Aleš Šabeder. Premier Šarec pa je zaradi vsega hudega še sam zabrisal puško v koruzo. Danes je Šarec, ki je na zadnjih volitvah propadel, obrambni minister, ki ima pod seboj več pušk kot imajo v vladi koruze. Šabeder pa je zdaj del novega poskusa ukinjanja zavarovalnic. Menda bolj usklajenega.

Že pred tremi leti je bila višina prispevka, ki so ga zbirale zavarovalnice, enaka kot danes: okoli 35 evrov. Takrat so vladajoče stranke trdile, da bodo to vsoto znižali, če bodo nagnali privatne izkoriščevalke, ki premalo dajejo in preveč računajo. A iz državnega zavoda, ki pobira obvezno zavarovanje, so ugovarjali, da vladajoči nimajo pojma o matematiki. In da potrebujejo vsaj teh 35 evrov. Če ne celo več.

Tri leta pozneje ob ponovnem poskusu nam vlada že spet ponuja pravljice, kako bomo za slabo organizirano državno zdravstvo plačevali manj, če bo še bolj državno. Vmes so minila tri leta in ker je inflacija visoka, plače v državnem zdravstvu so vladajoči že povišali in jih nameravajo še bolj, povrhu pa nameravajo odpraviti zaostanke in pomanjkanja ne vseh koncih, bodo stroški pač šli v nebo.

Razlika pa je, da danes finančni minister ni Bertoncelj. Zdaj je to Klemen Boštjančič, ki je ta teden javno prisegel, da je o vsem usklajen z zdravstvenim ministrom Danijelom Bešič Loredanom. Ugotovila sta, bi lahko sklepali, da je v državnem proračunu načrtovanega dovolj denarja. Ministri se to pogosto uskladijo.

Tudi, ko ga ni. In v državnem proračunu ga ni. Niso ga načrtovali.

Za Boštjančiča vemo, da je vsega hudega vajen že iz Adrie Airways in drugih bankrotiranih podjetij, pri katerih vodenju je sodeloval in da zanesljivo ne bo odstopil zaradi takšne malenkosti kot je dodatna finančna luknja, ki jo je pozabil načrtovati. V tej vladi, ki dela na vrat na nos, če smo realisti, je tudi nemogoče karkoli resno načrtovati. Premier Golob čez noč po prostem navdihu deli denar sodnikom in tožilcem. Saj se vsi spomnimo. Ali pa ustanovi posebno varnostno službo posebej zase, da bi varovala njegove privatnosti, ne da bi to omenil v proračunskih dokumentih.

Odločitev vlade, ki je ta teden z odlokom prepovedala povišanja cen dodatnih zavarovanj, pa je razveselila vsaj ljudi, ki bi sicer morali plačati več. Lahko pa še motivirala tudi vse tri zavarovalnice, da se bodo strinjale, naj dejavnost, s katero imajo le izgube, prevzame država. Bodo pa te zavarovalnice imele velike težave, ker bo treba na hitro likvidirati posle in odpuščati ljudi. Kar tudi ne bo poceni. Za to bodo državo zelo verjetno iztožili. Če vlada dela na vrat na nos in s tem povzroča težave, ki jih tudi najboljši direktor ni mogel načrtovati, to stane. Vse v skupnosti.

Vladanje z odloki, na ta način so v vladi zdravstveno zavarovanje ta teden uvrstili med storitve, kjer vlada lahko omejuje cene in že naslednji dan odločili, da bodo cene tudi omejili, pa ima tudi politično slabo plat. Da je vladanje z odloki mimo parlamenta smrtni greh, so v času epidemije Covida očitali vladi Janeza Janše in prisegali, kako sami ne bodo tako ravnali. Tudi Robert Golob je ponavljal to mantro in očitke prejšnji vladi.

Zdaj, ko ni nobene epidemije in krize, pa počne točno to, kar je prej na vso moč kritiziral. Brez res tehtnih razlogov greši.

Ker je grešiti sladko.

Niso pa nujno tako sladke in poceni posledice, ki zanesljivo pridejo. Za vse nas.

 Loading ...