Bloke: Segrevanje ozračja je mit

Last Updated on: 11th april 2023, 09:18 pop

Bloke, za katere trdijo, da so zibelka smučanja v Sloveniji, torej nekaj takega kot Pohorje zame, segrevanje ozračja še ni ujelo. Vsaj ne včeraj, ko je bil zadnji dan zimskih počitnic za otroke iz Ljubljane in še polovice države. Segrevanje ozračja je bilo celo le zelo oddaljen mit: snega je bilo veliko, brez rokavic hudo hladno, prog pa toliko kot na nekaj smučiščih, ki sem jih obiskal prej, v seštevku. Smučarski tek tu jemljejo resno. Veliko prog ni le po kilometrih, ki bi jih naj bilo dvajset. Nisem bil povsod. Tudi po širini izstopajo. Prave avtoceste med progami za tek so. Široke avtoceste. Bilo je prvič, da sem na progah za tek opazil tudi večje število otrok. Bili so tudi drugod, a praviloma le kak posamezno. Posnetek je iz začetka prog tik ob Novi vasi na Blokah, ta vas je največje naselje v občini Bloke.

Kot na Vojskem, v Srednji Vasi in v Logatcu je tudi na Blokah tek na smučeh brez obveznega plačila. So pa veseli prostovoljnih prispevkov, ker urejanje ni povsem zastonj. Včeraj je bilo, čeprav so bile v polovici države, tudi v Ljubljani, še počitnice, dovolj parkirišč. Zmanjkalo jih je le čisto blizu proge. Veliko avtomobilov, zdi se, da tudi tekačev, je bilo tudi pri lokalnem supermarketu. Kakšnih sto metrov od začetka prog ob večnamenski dvorani Bloški smučar v Novi vasi pa je bilo veliko parkirišče precej prazno.

Da bi bilo treba kjerkoli plačati parkirnino, ni bilo opaziti. To ni Ljubljana. Med domačini pa je slišati, da je, ko udari segrevanje ozračja, po vasi lažje najti parkirni prostor. Do Blok ne vodi adrenalinska prepadna cesta kot na Vojsko. So pa le nekaj sto metrov nižje: na 800 metrih nadmorske višine. To je ob fenomenu zimskega ohlajanja ozračja najbrž razlog, da je te dni snega dovolj. Proge so po planoti brez dramatičnih vzponov ali spustov, a nekaj manjših vzpetin je. Nekaj metrov navzgor in navzdol.

Nisem pa bil povsod. Niti polovice nisem preveril. Zaradi sonca je bilo precej pravljično. V tistem delu, kjer sem bil, pa so smučke letele po snegu, še posebej, ko je bil veter v hrbet.

Tokrat nisem niti enkrat pogrnil. Po čemer sem slovel še pred letom, ko sem sčasoma ugotovil, da za to obstaja razlog: vodila na spodnjem delu enega od čevljev so bila precej uničena. Deloma jih sploh več ni bilo. Niso bili novi čevlji. Teža, ki so jo nosili, pa se je z leti rahlo spremenila. Čas epidemij covida je bil razlog in nikakor preveč hrane in premalo gibanja. In se je polomilo. Novih od Alpine, kakršne sem želel, pred letom ni bilo mogoče dobiti. V trgovini v Ljubljani so mi povedali, da jih ni nikjer v državi in da naj počakam na naslednjo sezono, ker se je ta že končala. Da tako pač je, sem izvedel. In sem počakal. Potrpežljivo. In res, sčasoma so spet naredili čevlje za tek. Še pravočasno. Domača industrija. Naša podjetja delajo dobre proizvode, pretiravajo pa ne z delom in produkcijo. Delajo po potrebah v času sezone.

Parkiral nisem pred lokalno trgovino, pa tudi ne ob večnamenski dvorani, za katero, ko sem prišel tja, še nisem vedel. Ustavil sem nekoliko stran od Nove vasi, ob cesti, kjer je bilo dovolj prostora, proga pa le nekaj deset metrov stran. Znaka, da se ne sme, ni bilo ali pa ga vsaj nisem opazil.

V odzivu na članek je bralec Luka opozoril: »Tam ob cesti ni dovoljeno parkirati. Zelo pogosto pridejo redarji in delijo svoje avtograme. Na žalost ni nobene table, res je. Je pa regionalna cesta in se ne sme parkirati. Bilo je dovoljeno zgolj na dan Bloških tekov, ko so bili tam tudi redarji/gasilci.«

Takšna je ta (nekoliko tvegana) možnost stran od naselja:

In potem je samo še sneg in sonce.

Upravljavci smučišč, iz katerih poročam, ne oglašujejo v Spletnem časopisu. Vso opremo, plačila kart in podobno plača avtor članka po običajnih cenah. Članki so lahko pristranski, ker je pisec rojen v Mariboru pod Pohorjem, tam se je naučil alpskega smučanja in verjame, da je Pohorje najboljše. Če je sneg. In če vrste niso preveč gromozanske.