Šketa v nadzor Ahmad aktivizma tožilke, ki je dosegla blago kazen za poskus umora policista

Generalni državni tožilec Drago Šketa je zahteval oceno, ali je tožilka Ana Radovanović Širok ravnala neetično, odredil pa je tudi strokovni nadzor nad njenim delom. Ta tožilka se je dogovorila za kazen šestih let zapora in pet let izgona iz države z  Al Hamdani Yassin Amarjem, ki je z nožem po vratu porezal taksista, ker ga ni bil pripravljen zastonj voziti, pozneje pa je policistoma, ki sta ga prišla umirit, grozil, da ju bo ubil in z vpitjem “Alah je velik” to tudi poskusil storiti. A ga je, ko je to poskusil, ustavil strel v nogo enega mož postave. Kazenski zakonik za poskus umora policista predpisuje najmanj 15 let zaporne kazni. Zaradi dogovora tožilke o nižji kazni je ostro protestiral policijski sindikat. V Spletnem časopis pa sem opozoril, da je ta tožilka med podpisniki peticije „Ahmad mora ostati“.

Je sodelovanje v politični akciji nepristransko?

Da je nadzor in presojo etične pravilnost ravnanja generalni tožilec Šketa odredil je poslanki Anji Bah Žibert (SDS) ta teden pojasnila pravosodna ministrica Andreja Katič. Razlog nadzora je, ker sem v Spletnem časopisu razkril, da je bila tožilka pred tem med podpisniki politične peticije za nespoštovanje sodne odločitve o izročitvi ilegalnega migranta Ahmada Shamija nazaj na Hrvaško.

Več o tem lahko preberete v članku: JE TOŽILKA ANA RADOVANIĆ ŠIROK PRED DOGOVOROM O BLAGI KAZNI AMARJU PODPISALA PETICIJO ZA AHMADA SHAMIEHA?

Ta peticija govori med drugim govori o vzpostavljenem humanitarnem kordonu. Po še neuradnih podatkih se zdi, da je po njem v Evropo prišel tudi Ali Safini, ki je osumljen, da je po prestani dvoletni zaporni kazni oktobra posili dve študentki, ki ju je srečal na Metelkovi. Podatke o tem migrantu oblasti medijem prikrivajo. Več lahko preberete tu: KAKŠNO OZADJE POSILSTEV ŠTUDENTK PRIKRIVA POGAČNIKOVO SODIŠČE?

Kot je poslanki Bah Žibertovi pojasnila pravosodna ministrica Katičeva strokovni pregled dela tožilke, torej odločitev, aktov in pravočasnosti reševanja zadeve, kar je odredil Šketa, še ni zaključen. Šketa je zaradi pomena videza objektivne nepristranskosti in neodvisnosti zahteval tudi, naj komisije za etiko in integriteto preuči, ali je podpis javne peticije državnega tožilca v skladu z načeli Kodeksa državnotožilske etike. 9. 12. je ta komisija primer sprejela v obravnavo zaradi morebitnega suma kršitve II. člena Kodeksa državno-tožilske etike, je razkrila ministrica. Komisije za etiko in integriteto, ki jo je za odgovor zaprosilo tudi ministrstvo za pravosodje, bo to obravnavala v najkrajšem možnem času, je še sporočila Katičeva. Člen kodeksa, po katrem bo preverjanje, pravi:

“Državni tožilec opravlja svojo funkcijo nepristransko in pri tem ne dopušča, da bi na njegove odločitve kakorkoli vplivali morebitna osebna nagnjenja, predsodki, ideološka ali nazorska prepričanja, politični, ekonomski ali drugi interesi, zasebno poznavanje spornih dejstev ali oseb, javne zahteve ali kritike in druge okoliščine, ki bi lahko vzbujale videz takega vpliva ter pri vseh svojih dejanjih varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, človekovo dostojanstvo in osebnost vseh udeležencev v postopkih. Državni tožilec je pri opravljanju državnotožilske službe neodvisen od kakršnihkoli neposrednih ali posrednih nezakonitih navodil, vplivov, spodbud, groženj, pritiskov ali vmešavanj v proces svojega odločanja, ne glede na to, od kod in iz katerih razlogov taki nedovoljeni posegi izvirajo.”

Pri peticija za Ahmada ni šlo za kakšno humanitarno peticijo. Šlo je za politično peticijo, za katero so bili povsem politični interesi dela strank. Za stranke je to povsem normalno. Ne pa, da se temu pridružijo tožilci ali celo sodniki, ki potem sodelujejo v presojanju sporov.

Da so osebna prepričanja lahko povezana z delom, kaže nenavadna sodna praksa senata, ki ga je vodila sodnica Klavdija Bercieri, ki sem jo razkril javnosti, ko je sodišče prosilca za azil iz Pakistana, ki so ga policisti ujeli, ko je pomagal tihotapiti rojake iz Pakistana čez Slovenijo, obsodilo na le pogojno kazen in ga takoj izpustilo z razlago, da je takšno tihotapljenje humanitarna dejavnost. A je višje sodišče potem odločilo drugače in zdaj to, če prosilci za azil pomagajo tihotapiti ljudi čez državo, ne velja več za humanitarno dejavnost: VIŠJE SODIŠČE UDARILO PO MIZI: TIHOTAPLJENJE MIGRANTOV NI NOBENA POMOČ LJUDEM

Tožilski kodeks tožilcem dovoljuje nekaj dodatnih dejavnosti na tak način:

Državni tožilec sme samostojno ali v okviru strokovnih združenj sodelovati pri pripravi predpisov, pri razpravah o pravnih vprašanjih, predavati in pisati ter izražati svoje mnenje v skladu z veljavno zakonodajo. Državni tožilec opravlja svoje zasebne ali javne, plačane ali neplačane (“pro bono”) zunajtožilske dejavnosti ter se lahko vključuje v kulturne, športne in druge družbene dejavnosti na način, da ne prihaja v nasprotje s svojimi poklicnimi dolžnostmi ali z ugledom in dostojanstvom tožilskega poklica.
Pod istimi pogoji državni tožilec lahko sodeluje tudi v različnih iniciativah civilne družbe, v humanitarnih in dobrodelnih ustanovah, če njihova dejavnost ni usmerjena v pridobivanje ekonomskih, socialnih, političnih ali drugih prednosti za člane take iniciative ali ustanove.

Vrnitev Shamija na Hrvaško je v dolgem pravnem sporu, odločalo je celo Evropsko sodišče, poskušalo doseči notranje ministrstvo, ostro pa sta temu nasprotovali predvsem stranki Levica in SD, ki ji pripada današnja ministrica za pravosodje Andreja Katič (SD), ki sta trdili, da je to nehumano, ker bi se naj Ahmad že povsem vživel v slovensko družbo med dolgotrajnimi sodnimi postopki za izgon. Po stališčih v podporo “prebežnikom”, je v prejšnjem mandatu slovelo tudi pravosodno ministrstvo Gorana Klemenčiča (SMC).

Nadzora si ne želijo, sami ne vidijo

Sodelovanje tožilcev v političnih akcijah ni nedolžna stvar, o napredovanjih odloča namreč prav politika, ki tudi nastavi vsakokratnega generalnega državnega tožilca.

Peticija z množico podpisov za Ahmada je bila v podporo politični akciji Levice in SD za zaščito Ahmada. Takrat predsednik odbora za pravosodje Jan Škoberne (SD) in še vedno poslanec Miha Kordiš (Levica) sta Ahmada pripeljala celo v državni zbor v pisarno šefa poslanske skupine SD Matjaža Hana, kamor sta begunca prišla pozdravit šef SD Dejan Židan in takrat predsednik DZ Milan Brglez (SMC), ki je po lanskih volitvah prestopil k SD. Brglez je bil med podpisniki peticije za Ahmada iz SMC, katere ministrica je takrat poskušala doseči izgon. Na posnetku Ahmad v DZ:

Relativno nizka kazen, za katero se je z Al Hamdani Yassin Amarjem za poskus uboja taksista in umora policista dogovorila tožilka je sprožila precejšnje ogorčenje med policisti.

»Sindikat policistov Slovenije nima nobenega namena soditi delo državnega tožilstva. Sporočamo pa vam naše veliko ogorčenje, da je žaljivo in nedostojno do oškodovanega voznika taksija, napadenega policista in policista, ki je zaradi zavarovanja življenja moral uporabiti celo strelno orožje in do vseh policistov,« je bil eden od odzivov na odločitev sodnika v Novi Gorici Igorja Majnika, ki je 26 letnega Iračana obsodil na le šest let zapora in pet let izgona iz države. Sodnik ni imel veliko manevrskega dogovora. Tožilka je prej, da bi zmanjšali stroške pravdanja, z Iračanom in njegovimi odvetniki dosegla tak dogovor.

Državno tožilski svet sicer slovi kot institucija, ki predvsem varuje tožilce pred nadzorom in kritiki. Pri podpisu tožilke pod politično peticijo, ki je bil javno objavljen in vsem dostopen, ta svet ni niti najmanj reagiral, dokler v Spletnem časopisu nisem opozorili na spornost političnega aktivizma tožilke. Pa še zdaj je vprašanje, ali tega ne bodo razglasili nekaj povsem običajnega. Gotovo je pa dobro, da bodo vsaj razpravljali, do kod v političnem aktivizmu smejo tožilci, ki z dogovori o sodbah z obtoženimi prevzemajo nekaj vloge sodnikov.

Da zunanjega nadzora nad morebitnimi zlorabami tožilske funkcije nimajo preveč radi, kaže eno njihovih zadnjih objavljenih stališč o parlamentarnem preiskovanju že končanih postopkov v primeru Franca Kanglerja, kar je zaradi suma zlorab javnih funkcij zahteval državni svet.

Takšno je stališče:

Celoten odgovor ministrice Andreje Katič poslanki Anji Bah Žibert lahko preberete na povezavi:

Na posnetku je pravosodna ministrica v DZ: