Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Višje sodišče udarilo po mizi: Tihotapljenje migrantov ni nobena pomoč ljudem

(Last Updated On: 08/11/2019)

“Sodišče prve stopnje je popolnoma nekritično sledilo navedbam obtoženca o vzrokih za izvršitev kaznivega dejanja. Okoliščine, da je sam ilegalno prišel iz Pakistana, da je s kaznivim dejanjem ,,pomagal” ljudem, da je zaprosil za mednarodno zaščito in da ima v Italiji mladoletnega otroka, nikakor ne utemeljujejo izreka kazenske sankcije opominjevalne narave, pač pa zgolj in edino izrek kazni zapora.”

To je višje sodišče v Ljubljani zapisalo v sodbi, s katero je pritrdilo pritožbi tožilca Jožeta Jarca, da je bila napačna sodba okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je prosilca za azil Muhammada Amina s pogojno obsodbo pred poletjem izpustilo iz zapora. Po novem mora Amin zaradi švercanja migrantov za leto in štiri mesece v zapor. Sodbo višjega sodišča je podpisala predsednica senata Maja Baškovič, v senatu sta bila še sodnika Katarina Turk Lukan in Igor Mokorel.

Policist prime, sodnik izpusti

S to ostro razlago so razveljavili sodbo senata okrožnega sodišča v Ljubljani iz maja, vodila ga je sodnica Klavdija Bercieri, ki je Muhammada le pogojno obsodil, zavrnil izgon iz države in ga s tem izpustil iz pripora. Ali je Muhammad Amin še v državi, ni jasno.

Da mora za leto in štiri mesece v zapor, je višje sodišče odločilo oktobra.

V spletnem časopisu sem, ko so poleti policisti ujeli nekdanjo vinsko kraljico in leta 2004 kandidatko SD za evropsko poslanko Lidija Mavretič in njenega soproga Marka Hraniloviča, ki sta preko Kolpe proti Italiji tihotapila Pakistance, opozoril, da jima kakšna huda kazen ne preti, če je sodišče s pogojno obsodbo izpustilo celo prosilca za azil Muhammada Amina, ki ga je policija ujela pri zelo podobnem tihotapljenju.

Kako se bo končal sodni postopek proti Mavretičevi, ki se šele začenja, lahko odgovorite v anketi:

Kakšna kazen bo na sodišču doletela Lidijo Mavretič?

View Results

Loading ... Loading ...

S predstavitvijo nenavadne sodbe o Aminu sem takrat tudi opozoril, da sodstvo položaj ocenjuje povsem drugače kot javno govori vrh notranjega ministrstva. Minister Boštjan Poklukar (LMŠ) je pred tem namreč tudi v tujini odločno opozarjal, da velika večina migrantov prihaja organizirano, s pomočjo kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem. “To je postal posel številka ena v regiji in hkrati naš največji izziv,” je že lani ocenil minister.

Položaj je bil tak: policija se je trudila in začela nekoliko bolj loviti tihotapce in migrante, sodstvo pa jih je potem mirno izpuščalo na prostost z razlago, da tihotapci opravljajo dobro delo in da le pomagajo svojim ubogim rojakom, denimo iz Pakistana.

Dodatna težava je, da v medijih o ravnanju sodišč javnosti ne obveščamo temeljito, ker je dostop do informacij o dogajanju in celo do sodb zaradi sklicevanja na varstvo osebnih podatkov novinarjem skoraj povsem onemogočen. Če dobimo dokumente, so običajno dramatično cenzurirani. Necenzuriran dostop lahko praviloma dobimo le od strank v sporu. A to le, če smo v dobrih odnosih.

Zdi se, da se transparentnosti svojega delovanja sodišča (z izjemo ustavnega) sistematično izmikajo, ker menijo, da je bolje, če mediji in javnost ne vedo, kaj počnejo.

Razen, ko sami izberejo, kaj in komu se bo razkrilo.

Nekaj več o prikrivanju, kako sodijo, lahko preberete tukaj: SODIŠČA SISTEMATIČNO PRIKRIVAJO IMENA OBSOJENIH KORUPCIJE.

Na povsem neverjeten odnos do javnosti pa kaže tudi to ravnanje na okrožnem sodišču v primeru sodnika Zvjezdana Radonjića: SODNIKE, KI PROTESTIRAJO, DA JIH NI STRAH, JE STRAH RAZKRITI SVOJA IMENA

Muhammad Amin je s Fadilom Buzokom marca letos z audijem A4 preko meje iz Hrvaške tihotapil štiri Palestince (Ahmeda Mikawija, Mohammada Alburaia, Abeda Basharja in mladoletnega Fares Mikawija, rojenega 2003) in štiri državljane Sirije (Diano Alali, Saragip Edlip, Ossama Alkhalafa in Ahmada Alawada). Dva Palestinca sta vsaj uro in pol uro, dokler jih niso ujeli policisti, prevažala kar v prtljažniku, ostalih šest pa je bilo stlačenih na zadnjih sedežih audija.

Po izjemno blagi sodbi prosilcu za azil je bilo mogoče sklepati, da se tudi Mavretičeva in njenemu soprogu ne obeta nič hudega. Proti Mavretičevi, ki je čez državo avgusta pomagala tihotapiti sedem Pakistancev, je tožilstvo v zadnjem mesecu vložilo obtožnico.

Blaga kazen zaradi priznanja zalotenega

Muhammada Amin, ki ga je višje sodišče zdaj obsodilo na leto in štiri mesece pravega zapora, je skrbel za navigacijo in komunikacijo z neznanimi sostorilci, Fadil Buzoku pa je vozil in ni upošteval znakov policije, da mora ustaviti. A jima je policija sledila in sta sčasoma obupala in ustavila. Predsednica senata Klavdija Bercieri je Aminu konec maja izrekla enoletno pogojno zaporno kazen, ki mu je ne bi bilo treba odsedeti, če v treh letih ne stori novega kaznivega dejanja in še 400 evrov kazni. Zavrnila pa je izgon iz države. Za takšno kazen se je sodnica odločila, ker je takoj in v celoti priznal krivdo. Tožilstvo je predlagalo leto in štiri mesece nepogojne zaporne kazni in izgon iz države. V našo državo je Amin nezakonito prišel z mladoletnim sinom, ki je v Italiji. Za azil je zaprosil 27.9. lani. V petih mesecih, dokler ga niso ujeli pri tihotapljenju, ni storil kaznivih dejanj, je ugotovilo sodišče. Pri tihotapljenju je pomagal po tem, ko so ga že večkrat prosili za to, a je prej zavračal sodelovanje, pred sodiščem pa je Amin povedal, da ga skrbi za mladoletnega sina, ki je uspel priti do Italije, zaradi pripora po prijetju pa tri mesece ni komuniciral z njim.

Za kaznivo dejanje pomoči pri nezakonitem vstopu v državo je predpisana kazen od leta do osem let zapora Po podatkih MNZ je Amin 27.9. lani vložil prošnjo za mednarodno zaščito, 26.2. letos jo je MNZ zavrnilno, a je bila zoper odločitev vložena tožba na upravno sodišče, kar zadrži izvršitev odstranitve tujca iz države.

Amin je prosilec za zaščito, o katerega prošnji še ni pravnomočno odločeno, okrajno sodišče pa je ocenilo, da ne pomeni grožnje nacionalni varnosti ali javnemu redu, kar je pogoj za izgon prosilca za azil. Ker je brez prihodkov in bo moral plačati še kazen, so ga na okrajnem in višjem sodišču oprostili plačila stroškov kazenskega postopka.

Daljša razlaga višjega sodišča, zakaj prosilec za azil, ki je bil ujet med tihotapljenjem migrantom čez državo, sodi v zapor in ga ne bi smeli kar izpustiti, je takšna:

razlaga sodba v primeru Muhamadd Amin
Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 1.960 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (4)

https-spletnicasopis-eu