So pri uničevanju Kanglerja kriminalisti še bolj goljufali?

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 07:19 pop

Povsem neverjetno dokumentacijo, ki kaže na še večje zlorabe kriminalistične in sodniške službe kot so že znane v primeru nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, danes preverja komisija za nadzor obveščevalnih služb, ki je že leta 2015 pridobila zelo kritično mnenje nekdanjega predsednika SD in pozneje ustavnega sodnika Cirila Ribičiča o nepoštenem sojenju Kanglerju. Dokumentacija zdaj kaže, da je bilo še huje od Ribičičevih opozoril.

Zavrnjeni, potem pa ponarejali?

Ni šlo le za to, da so kriminalisti v množici primerov počakali, da je v službo vsakič prišel pravi sodnik, torej Janez Žirovnik, ker bi napačen sodnik lahko zavrnil prisluškovanje in nadzor Kanglerja, posnetki so bili pozneje uporabljeni za njegovo javno diskreditacijo. Dejansko je kriminalistom “napačen” sodnik Marko Bezjak celo zavrnil predlog za nadzor Kanglerja, ki je danes kandidat za evropskega poslanca na skupni listi SDS in SLS. Pozneje je z odredbo s popolnoma enako vsebino, ki jo je zavrnil Bezjak, sodnik Žirovnik nadzor dovolil. Izvajali pa so nadzor kriminalisti, tako vsak kaže Kanglerjeva dokumentacija, ki je pred poslanci, že pred dovoljenjem Žirovnika in potem poskušali prikriti svoje nezakonito ravnanje. Iz policije so se na te trditve po seji javno odzvali tako:

“Po do sedaj razpoložljivih podatkih in preverjanju je policija v konkretnem primeru posredovala pobudo za pridobitev odredbe z vsebinsko točnimi podatki. Ne drži podatek iz medijskih prispevkov, da je bilo z izpostavljeno sodno odredbo odrejeno prisluškovanje. Z obravnavano sodno odredbo je bil namreč odrejen ukrep po 149/b čl. Zakona o kazenskem postopku in sicer je to ukrep pridobitve podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju (kot so številka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsta, datum, čas in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, količina prenešenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena). Torej je v tem konkretnem primeru šlo za pridobivanje t.i. prometnih podatkov in ne za izvajanje prisluškovanja. V primeru izpostavljene sodne odredbe je policija po prejetih podatkih od mobilnega operaterja ugotovila, da se pri eni telefonski številki izpis ne ujema s podatki iz pobude policije, zaradi česar so bili izpisi vrnjeni operaterju. O napaki v odredbi smo takoj obvestili preiskovalnega sodnika in ti podatki niso bili uporabljeni v postopkih policije. Po obveščanju sodišča o napaki v izdani sodni odredbi je sodišče izdalo novo, popravljeno odredbo mobilnemu operaterju, na podlagi katere smo prejeli pravilen izpis klicev. Okoliščine nastanka popravljene sodne odredbe policiji niso znane, je pa gotovo, da so bili podatki v posredovani policijski pobudi za pridobitev sodne odredbe v celoti točni. Popravljen datum v pisarniški odredbi za izdelavo kopij sodne odredbe nima nikakršnega vpliva na izvedbo ukrepa, določenega z vsebino sodne odredbe. Dodajamo še, da je policija pri tovrstnih ukrepih zgolj pobudnik in izvrševalec sodnih odredb, s katerimi so ukrepi odrejeni. Gre za t.i. predhodno sodno kontrolo, ki predstavlja garancijo za to, da izkazan utemeljeni razlogi za sum res v zadostni meri dokazuje vpletenost posamezne osebe v določeno dejanje, da je dopusten takšen poseg v njegove pravice.”

V pravnem mnenju pred štirimi leti je bil Ciril Ribičič celo brez teh dodatkov zelo oster do mariborskega sodnika Janeza Žirovnik. Žirovnik je v prejšnjem sistemu delal za službo državne varnosti (SDV), pozneje pa za Sovo, kjer je bil celo namestnik direktorja. Po Ribičičevem mnenju bi se moral iz odločanja o Kanglerju, ker ga je ta nekoč nadziral kot član komisije za nadzor obveščevalnih služb, absolutno izločiti, je pa kar šestkrat odredil preiskovalne ukrepe proti Kanglerju. Noben drug sodnik jih ni. Predlagatelji so, če sodnika Žirovnika ni bilo, počakali, da se je vrnil, da ne bi odločal drug sodnik, je opozoril Ribičič. No, zdaj smo izvedeli, da je bilo še več kot to in da je drug sodnik odredbo celo čisto res zavrnil, policisti pa so, se zdi, to ignorirali. Ribičič v obsežnem mnenju, v katerem opozarja na občutljivost odločanja o prikritih preiskovalnih ukrepih, povzema tudi pomisleke, da rabe posebnih metod in sredstev Žirovnik sploh ne bi smel odrediti (prenizek dokazni standard), da je bilo prisluškovalno gradivo predolgo in nezakonito hranjeno in kopirano, uporabljeno pa, ko bi moralo biti že uničeno, pa tudi sume, da je anonimke proti Kanglerju režirala kar policija.

Pred komisijo za nadzor obveščevalnih služb je danes to:

Pravi nadzor komisije za nadzor obveščevalcev nad delom policistov in sodnikov v primeru Kangler v preteklosti ni bil mogoč, a ker so sodni postopki medtem končani, je zdaj mogoče precej več. Kako je po pogovoru o primeru ugotovitve povzel predsednik komisije za nadzor obveščevalcev Matej Tonin, lahko preberete v povezanem poročilu tukaj.

Kar dvakrat zloraba oblasti v DS

Padli so praktično že vsi postopki proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, razlog pa je bil prav nepošteni sojenje, zlorabe tajnih posnetkov Kanglerjevih komunikacij, v posameznih primerih pa celo namerne zloraba oblasti. Ker postopki več ne potekajo, so mogoča preverjanja ravnanj. Kakšnim kršitvam smo bili priča, smo deloma izvedeli že, ko je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo Kanglerja na sedem mesecev zapora v primeru dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Sodba je prej imela pomembne politične posledice. Ker je bil Kangler obsojen na več kot šest mesecev zapora, mu je leva večina v državnem svetu lahko odvzela mandat svetnika. »Če ne bi bil državni svetnik, ne bi bil obsojen na sedem mesecev zapora. Sodnik je celo povedal, da sem bil nagrajen z izvolitvijo in da je to nedopustno,« je pred odločitvijo 19 svetnikov, ki so mu mandat odvzeli marca 2014, povsem naravnost na zlorabo pravosodja in državnega sveta za politični obračun opozoril Kangler. Dvorano je pred glasovanjem protestno zapustil. Razveljavitev sodbe na sedem mesecev zapora na vrhovnem sodišču Kanglerju ni vrnila mandata državnega svetnika. Je pa bil na zadnjih volitvah tja ponovno izvoljen, kar je bilo eno večjih presenečenj. Mandat svetnika mu je enaka leva večina v preteklosti odvzela celo dvakrat. Prvič mu sedeža s sklicevanjem na moralnopolitične razloge 19 svetnikov (18 jih je bilo proti) sploh ni dodelilo, čeprav ga je na volitvah nesporno dobil. Kanglerjev sedež v svetu je bil nekaj časa zato prazen. Svoje ravnanje so svetniki z leve razglasili za etično. Všeč je bilo vstajnikom v Mariboru in Ljubljani, pa tudi sicer simpatizerjem levice, pritrjeval pa jim je tudi lep del največjih medijev in novinarjev, češ da je moralno pravilno. Ustavno sodišče je pozneje povsem soglasno ugotovilo, da je šlo za povsem očitno kršitev ustavne pravice voliti in biti voljen. Kršitev ustave nikakor ne more biti moralno pravilna. Ključno vlogo pri kršenju ustave so imeli Igor Antauer (delodajalci), Drago Ščernjavič (sindikati) in Peter Požun (zdravstvo), ki so v mandatno volilni komisiji državnega sveta takrat vztrajali, da je treba problematizirati Kanglerjev mandat, čeprav so bili posebej opozorjeni in so vedeli, da za to pravno ni nikakršnih razlogov, ker se nihče ni niti pritožil, da bi bilo z volitvami pred tem kaj narobe.

Komisija za nadzor obveščevalnih služb o primeru Kangler govori za zaprtimi vrati, po poldnevu pa je predsednik Matej Tonin (NSi) javnosti predstavil, kaj je bilo za zaprtimi vrati o primeru Kangler pa tudi o zadnjih sporih s prisluškovanjih med državama in poskusih vplivanja na medije s Hrvaško. Na posnetku je Franc Kangler, ki je danes spet član državnega sveta: