Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Tonin po obisku Sove: “Ni ušlo od nas”

(Last Updated On: 15/04/2019)

“Bili smo na Sovi, kjer smo si ogledal določene dokaze,” se je predsednik komisije za nadzor obveščevalcev Matej Tonin (NSi) popoldan novinarjem opravičil, zakaj zamuja za dve uri in pol. Na Sovi so si štirje člani komisije, ob Toninu še Žan Mahnič (SDS), Jerca Korče (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC) ogledali dokazna gradiva o delovanju duhovnika Ivana Tolja in hrvaške obveščevalne službe. Frančiškan Tolj ima preko avstrijske založbe Styria pomemben vpliv v hrvaškem tisku. V telefonskem pogovoru pa je poskušal vplivati na tujega poslovneža, da POPTV ne bi poročala o tem, kako je hrvaška obveščevalna služba prisluškovala Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik. Zdi se, da gre za poslovneža Luda Bammens, ki je skušal kot direktor mednarodnega sklada pred leti prevzeti POPTV, a to ni uspelo in nima posebnega neposrednega vpliva. POP TV je posnetek pogovora Tolje pridobil in ga objavil. V pogovoru Tolja trdi, da dela za hrvaško vlado in da bo pomoč nagrajena. Komisija za nadzor obveščevalnih služb je razpravljala tudi o nepravilnostih pri kriminalističnem nadzoru Franca Kanglerja v preteklosti, ki ni bilo ustrezno pokrito s sodnimi nalogi. Policija pa je komisijo informirala še o velikem porastu migrantov, ki na črno prihajajo iz Hrvaške. Novost je, da pred policisti migranti zdaj pogosto bežijo in se jim ne predajajo več z zahtevo za azil, kar so številni doslej izbrali kot najlažjo alternativo za nadaljevanje poti na zahod.

Dezinformacije za prikrivanje sledi

Matej Tonin (NSi) Foto: Peter Jančič

O zapletih s Hrvaško, mediji so škandal poimenovali Patergate, je Tonin povedal, da nadzorniki obveščevalcev to, da je hrvaška obveščevalna služba prisluškovala nekdanjemu arbitru Sekolcu in predstavnici zunanjega ministrstva Drenikovi, vedo od decembra 2016, informacija o tem pa v javnost od takrat ni ušla iz komisije. Tonin je povzel, da so bili informirani tudi, da je hrvaška obveščevalna služba širila dezinformacije o tem, da bi naj pogovore snemala in medijem posredovala ameriška ali nemška obveščevalna služba. S tem so poskušali prikriti sledi za lastno dejavnostjo. Tonin je opozoril, da je v modernem svetu prisluškovanje telefonskim komunikacijam običajno in to tudi med zavezniki. Javno sta znana, je povzel, primera, ko so Američani prisluškovali nemški kanclerki Angeli Merkel ali ko je naša Sova prisluškovala hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju. Tonin je povzel, da je bilo znano, da gre pri arbitraži za velike vložke, ker tam štejejo argumenti in ti niso bili na strani Hrvaške in niso v nobenem od številnih mejnih sporov, ki jih ta država ima na Balkanu s sosedi, zato si je Hrvaška prizadevala, da bi arbitražo kompromitirala kot način reševanja mejnih sporov na Balkanu.

Tonin: Napaka, da smo Hrvaško spustili v EU

“Pri tako pomembni stvari hrvaško prisluškovanje ne bi smelo biti presenečenje za nikogar,” je dejal Tonin, ki je opozoril, da je povsem mogoče, da tudi danes prisluškujejo ob politikih tudi številnim novinarjem, tudi tistim, ki so ga ravno poslušali. Iz preverjanj v prejšnjem mandatu je povzel, da je Sova dobro opravila delo pri informiranju pred tveganji našega arbitra Sekolca in skupine, ki jo je vodila Drenikova, še vedno pa ni jasno, zakaj Sekolec, Drenikova in zunanje ministrstvo opozoril Sove niso upoštevali. Komisija bo preverjanje razlogov za lahkomiselno komunikacijo po nezavarovani telefonski liniji med Sekolcem in Drenikovo nadaljevala. Zaslišati nameravajo tudi Drenikovo, ki doslej še ni bila, je napovedal Tonin. Sam vidi dve možnosti: ali je šlo za malomarnost, v tem primeru bi morali biti tisti, ki so s tem storili veliko škodo državi, odpuščeni. Druga možnost je, da je kdo delal za hrvaško obveščevalno službo. O razreševanju mejnih vprašanj s Hrvaško je Tonin dejal, da je država naredila napako, ker je v času vlade Boruta Pahorja Hrvaško spustila v EU, preden je bil razrešen mejni spor. Ravnati bi morali kot je Grčija v primeru Makedonije, je ocenil in dodal, da na Hrvaškem in najbrž tudi v Sloveniji številnim ustreza, da spor še ni rešen, a edina pot po arbitražni razsodbi bo po njegovi oceni, “da najdemo način, da odločitev arbitražnega sodišča spravimo v življenje”

Pri Kanglerju ni šlo za napako

Komisiji za nadzor obveščevalcev je danes nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki je nekoč kot poslanec sam delal kot nadzornik obveščevalcev, predstavil dokumentacijo, kako je bila zamenjana odredba za rabo prikritih preiskovalnih ukrepov (prisluškovanje) v njegovem primeru. Kot je pred leti opozoril že nekdanji ustavni sodnik, pred tem pa tudi šef predhodnice SD, Ciril Ribičič so kriminalisti v množici primerov čakali, da je v služb prišel pravi sodnik, Janez Žirovnik, ker bi napačen lahko zavrnil prisluškovanje in nadzor Kanglerja. Pred poslanci pa je bila danes dokumentacija, da je kriminalistom “napačen” sodnik Marko Bezjak celo zavrnil predlog za prisluškovanje Kanglerju. Pozneje je z odredbo z enako vsebino, ki jo je zavrnil Bezjak, sodnik Žirovnik prisluškovanje dovolil. Izvajali pa so nadzor kriminalisti, tako vsak kaže Kanglerjeva dokumentacija, že pred dovoljenjem Žirovnika in pozneje poskušali prikriti svoje nezakonito ravnanje. Pred komisijo za nadzor obveščevalnih služb je bila danes vrhovna sodnica, ki je povedala, da se zgodijo tudi napake, a v primeru napak je določen poseben postopek, kako se popravijo, ki pa pri zamenjavi pri Kanglerju ni bil uporabljen, je povzel Tonin. Preiskovalni sodnik bi moral pripraviti posebno zabeležko in se podpisati, a to ni bilo storjeno. “Gre za hudo nepravilnost,” je dogajanje ocenil Tonin. Kangler je podrobno pričal tudi o drugih nepravilnosti v postopkih proti njemu, komisija bo magnetogram pričanja poslala policiji, da ta odgovori na očitke in pojasni, kako so sanirali nepravilnosti.

Iz policije so se na poročanje in trditve Franca Kangler in Mateja Tonina odzvali tako:

“Po do sedaj razpoložljivih podatkih in preverjanju je policija v konkretnem primeru posredovala pobudo za pridobitev odredbe z vsebinsko točnimi podatki. Ne drži podatek iz medijskih prispevkov, da je bilo z izpostavljeno sodno odredbo odrejeno prisluškovanje. Z obravnavano sodno odredbo je bil namreč odrejen ukrep po 149/b čl. Zakona o kazenskem postopku in sicer je to ukrep pridobitve podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju (kot so številka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsta, datum, čas in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, količina prenešenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena). Torej je v tem konkretnem primeru šlo za pridobivanje t.i. prometnih podatkov in ne za izvajanje prisluškovanja. V primeru izpostavljene sodne odredbe je policija po prejetih podatkih od mobilnega operaterja ugotovila, da se pri eni telefonski številki izpis ne ujema s podatki iz pobude policije, zaradi česar so bili izpisi vrnjeni operaterju. O napaki v odredbi smo takoj obvestili preiskovalnega sodnika in ti podatki niso bili uporabljeni v postopkih policije. Po obveščanju sodišča o napaki v izdani sodni odredbi je sodišče izdalo novo, popravljeno odredbo mobilnemu operaterju, na podlagi katere smo prejeli pravilen izpis klicev. Okoliščine nastanka popravljene sodne odredbe policiji niso znane, je pa gotovo, da so bili podatki v posredovani policijski pobudi za pridobitev sodne odredbe v celoti točni. Popravljen datum v pisarniški odredbi za izdelavo kopij sodne odredbe nima nikakršnega vpliva na izvedbo ukrepa, določenega z vsebino sodne odredbe. Dodajamo še, da je policija pri tovrstnih ukrepih zgolj pobudnik in izvrševalec sodnih odredb, s katerimi so ukrepi odrejeni. Gre za t.i. predhodno sodno kontrolo, ki predstavlja garancijo za to, da izkazan utemeljeni razlogi za sum res v zadostni meri dokazuje vpletenost posamezne osebe v določeno dejanje, da je dopusten takšen poseg v njegove pravice.”

Več podrobnosti o primeru Kangler lahko najdete v povezanem članku tukaj.

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 481 times, 1 visits today)

Komentarji (1)

Disqus Comments (4)

https-spletnicasopis-eu