Venezuelska nezaupnica Cerarju, vlada za šest novih državnih sekretarjev zase

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:56 pop

Vlada je odločno podprla predlog poslancev LMŠ, SD, SMC. SAB in DeSUS, ki jo poskušajo že od decembra s spremembo zakona o vladi in državni upravi okrepiti s šestimi novimi državnimi sekretarji, ker ministri ne zmorejo več vsega političnega dela. Hkrati se je seznanila, da Jan Škoberne in Vojsko Stopar nista več državna sekretarja. To je posledica odstopa ministra Dejana Prešička (SD). Premier Marjan Šarec je, ko je sprejel Prešičkov odstop, povedal, da bo odšel celoten vrh ministrstva. Ni pa vlada še odločili, koga podpira v Venezueli. Odločanje o tej vroči temi so preložili, dokler se iz ZDA ne vrne zunanji minister Miro Cerar (SMC)

Manjša nezaupnica Cerarju

Cerar je predlagal, da bi vlada takoj priznala Juana Guaidója za začasnega predsednika in podprla razpis svobodnih, poštenih in demokratičnih predsedniških volitev. Kar je že storila večina evropskih držav. A na levi zastopajo natančno obratno stališče, tam podpirajo predsednika Nicolása Madura. V obrambo revolucionarjev v Venezueli sta se javno zadnje dni presenetljivo sinhrono oglasila Levica Luke Meseca, ki vladi zagotavlja večino v ključnih trenutkih v DZ in zveza borcev Tita Turnška, ki ni brez povezav s SD Dejana Židana, drugo največjo vladno stranko. Več o tem lahko preberete tukaj. Iz SD so sporočili, da bi o Venezueli morali najprej razpravljati v državnem zboru. Iz Levice trdijo, da bi bila podpora
Guaidóju sledenje ameriškemu imperializmu. V Odmevih je včeraj to povedal Miha Kordiš (Levica), ki s tem podpira propadlo revolucijo, ki jo simbolizira Maduro in brani interese držav, pri katerih so revolucionarji zadolžili naftno bogato državo, ki je niso bili sposobni upravljati in jim je bankrotirala. Takšni sta Kitajska in Rusija.

Zunanji minister Miro Cerar (SMC) se je na manjšo nezaupnico odzval tako:

“Obžalujem, da je venezuelska kriza postala predmet notranje političnih obračunavanj v Sloveniji, kar zavira sprejetje mednarodno gledano pomembnih odločitev. Ministrstvo za zunanje zadeve je svojo nalogo opravilo in vladi poslalo v obravnavo kvalitetno gradivo, pripravljeno na podlagi trdnih argumentov in pereče humanitarne krize, ki se bo z odlašanjem samo še poslabšala. Ob tem velja poudariti, da je 22 držav EU takšno odločitev sprejelo praktično v enem dnevu. Pri tej odločitvi gre za prepoznanje predsednika Nacionalne skupščine Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, z namenom čimprejšnje izvedbe svobodnih, poštenih in demokratičnih predsedniških volitev. Kot minister za zunanje zadeve za temi argumenti trdno stojim in sem jih kadarkoli pripravljen predstaviti tudi Državnemu zboru in širši javnosti.”

Vlada za kup dodatnih državnih sekretarjev

Niti najmanjših dvomov pa v vladi, vsaj po sporočilu za javnost, ni o tem, da njeni ministri nujno potrebujejo dodatno politično pomoč šestih novih državnih sekretarjev. Za strokovno pomoč imajo ministri generalne sekretarjev in kup direktorjev direktoratov, za politično pa je zakon iz leta 2002 predvideval največ enega državnega sekretarja (namestnika) za vsakega ministra. Sistem največ enega državnega sekretarja je porušila druga vlada Janeza Janše, ko so v času krize precej zmanjšali število ministrov iz 18 na 12, a dovolili ministrom po dva državna sekretarja. Prejšnja vlada Mira Cerarja je povečala le števila ministrov, število državnih sekretarjev, ki pripadajo ministrom pa še dodatno povečala: finančnemu ministru Dušanu Mramorju je kot prvemu dodelila kar štiri. Vlada Marjana Šarca zdaj to inflacijo zaposlovanja političnih namestnikov ministrov v vladi še nadgrajuje.

Vlada podpira predlog poslancev, da minister za zdravje Samo Fakin potrebuje štiri državne sekretarje, na tri pa bi povišali število političnih namestnikov ministrov za izobraževanje Jerneja Pikala in za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Po dva bi dobila še ministra brez listnice Iztok Purič in Peter Jožef Česnik, ki sicer nimata ministrstev, imata pa za zdaj po enega državnega sekretarja. Kolikor so jih nekoč lahko največ imeli pravi ministri.

Da je za dodatno pomoč svojim ministrom, je vlada pojasnila tako:

“Vlada podpira Predlog zakona o spremembi Zakona o državni upravi, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Brane Golubović), in se strinja z možnostjo določitve večjega števila državnih sekretarjev na nekaterih ministrstvih (do največ tri oziroma štiri). Strinja se tudi z argumenti, ki so navedeni kot utemeljitev predlagane rešitve, pri čemer v okviru tega mnenja izpostavlja še nekatere dodatne vsebine in prioritete. Zaradi raznolikosti, obsežnosti in zahtevnosti delovnih področij Ministrstva za zdravje, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter upoštevaje razvojne prioritete v tem mandatnem obdobju bi bilo po mnenju vlade s predlaganimi rešitvami možno zagotoviti učinkovitejše delovanje navedenih organov.”

O pomislekih zakonodajno pravne službe proti inflaciji državnih sekretarjev, ki je v popolnem nasprotju z namenom reforme iz leta 2002, ko so točno takšno množico namestnikov ministrov ukinili, lahko več preberete v članku tukaj: dvomi-pravnikov-o-nujnosti-dodatnih-vilfanov-pri-fakinu-pikalu-in-pocivalsku/.

Kako ocenjujete predlog spremembe ureditve, lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...