Referendum, ki nas bo stal veliko več kot 3,2 milijona evrov

Last Updated on: 30th januar 2018, 10:57 dop

Izvedba referenduma o drugem tiru je državo stala nekaj več kot 3,2 milijonov evrov ali 182.000 evrov več kot za referendumu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih leta 2015. To je je danes sporočila državna volilna komisija. Poročilo o ceni kampanje pred referendumom pa je Ajpes objavil tudi za SMC Mira Cerarja. SMC je za vlado priznala doslej največje stroške. Ostalih več kot 20 organizatorjev ni smiselno niti omenjati. Porabili so le drobiž. Od večjih strank manjka še poročilo največje opozicijske stranke SDS Janeza Janše. Doslej so podatki o vložkih v kampanje takšni:

Stran metanja denarja z lopatami

Vladajoči politiki (SMC, Desus, SD) bi lahko večino od treh milijonov za izvedbo referenduma prihranili, če bi združili izvedbo referenduma in predsedniških volitev, a so to lani odločno zavrnili, ker bi opozicija (SDS, NSi, Levica) v tem primeru imela nekaj več možnosti, da doseže kvorum za razveljavitev zakona, ki ga je koalicija v državnem zboru potrdila po postopku za naravne katastrofe ali vojno.

Na ta nenavaden način je lani parlament odločal o milijardni železniški investiciji. Vlada je spomladi utemeljevala, da se strašno mudi, ker bo sicer velika škoda za državo, če se gradnja ne bo takoj začela.

O velikanski škodi, ki nastaja, ker je vlada zamočila z naglico na začetku, katere posledica je točno obratna od ciljev, zdaj ni nič slišati. Tudi veliki mediji o tem molčijo. Za nekatere je logično: največje časopisno podjetje Delo je v lasti Kolektorja Stojana Petriča, ki čaka, da bo lahko začel graditi.

Zaradi najprej veta državnega sveta, pozneje referenduma in zdaj še  sodnih sporov, ki jih je sprožil Vili Kovačič, rezultat referenduma in s tem ta zakon še vedno ne veljata, vlada pa zaradi tega ne more graditi drugega tira med Divačo in Koprom.

Je to koruptivno ravnanje?

Spore je Kovačič sprožil, ker si je vlada dodelila 97.000 evrov iz proračuna za kampanjo in si s tem po njegovi oceni zagotovila nepošteno prednost. V kampanjo je nagnala tudi podjetja v državni lasti, ki so kampanje tudi uradno prijavila, čeprav jim zakon financiranje kampanj strogo prepoveduje, ker bi to bili koruptivno.

Kampanje so prijavila pomembna državna podjetja kot so Slovenske železnice, Družba za avtoceste v republiki Sloveniji (Dars) in 2TDK (to je podjetje, ki je bilo posebej ustanovljeno, da bi gradilo  drugi tir).

Ta podjetja so takrat vodili direktorji Tomaž Vidic, Dušan Mes in Žarko Sajič.

Državna volilna komisija je predstavila primerjavo stroškov izvedbe zadnjih dveh referendumov. Poenostavljena je primerjava takšna: