Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Drug tir: Vladne stranpoti za milijardni posel, ki ga ni

(Last Updated On: 16/01/2018)

Razkrivanje vrste bližnjic in stranpoti, ki jih je vlada Mira Cerarja uporabila, da bi lahko nadvse naglo gradila drugi tir med Divačo in Koprom, je bila najpomembnejša zgodba Spletnega časopisa v tem letu. Del medijev je molčal. Imeli so razlog, da niso nič kritičnega pisali. Največje časopisno podjetje v državi Delo, ki ima s časopisoma Delo in Slovenske novice vpliv na javno mnenje, je molčalo ali celo branilo stranpoti vlade, ker je v lasti podjetja Kolektorja; ta je zainteresiran za milijarden posel, ki bi ga dobil. Časopisno podjetje Delo je Stojan Petrič dobro leto prej kupil za manj kot stotinko vrednosti gradnje nove železniške proge; in tam naglo zamenjal urednike in odpustil in novo zaposlil kup novinarjev, da bi si zagotovil popolni nadzor.

Infrastruktura kot naravna katastrofa

Zakon o milijardnem projektu drugega tira so na zahtevo vlade poslanci pred poletjem sprejemali na vrat na nos. Po postopku, ki je predviden za zagotovitev nacionalne varnosti (denimo, če grozi vojna), ali odpravo posledic naravnih katastrof.

Strašna škoda bo, je zatrjeval vlada, če parlament ne uzakoni projekta čez noč, ker bo državi sicer ušel evropski denar.

A zaradi veta državnega sveta, referendumske pobude in na koncu zdaj še pravnega presojanja poštenosti ravnanja vlade in celo ustavnosti pravne ureditve, zakon o gradnji drugega tira po več kot pol leta in referendumu še ne velja. O velikanski škodi, ki nastaja, ker je vlada zamočila z naglico na začetku, katere posledica je točno obratna od ciljev, zdaj ni nič slišati.

Ob povsem škandaloznem bliskovitem postopku potrjevanja velikanske investicije v parlamentu, je vlada zagrešila še vrsto drugih neverjetnih stranpoti, vsaj del jih je bilo na robu, ko bi lahko rekli, da gre celo že za povsem nepoštena ravnanja.

Julija sem v spletnem časopisu razkril, da si je vlada dodelila 97.000 evrov iz državnih rezerv za referendumsko kampanjo. V anketi so bralci Spletnega časopisa na zgodbo odzvali z odgovori, ki so bili skoraj soglasni, da takšno ravnaje vlade nikakor ni vzgled poštenja. Rezultat je bil takšen:

Velikanska večina anketiranih (kar 85 odstotkov) je ocenila,  da so si vladne stranke SMC, Desus in SD s tem zagotovile nepošteno prednost pri prepričevanju ljudi o projektu vladnih strank. Opozicijski SDS in NSI in Vili Kovačič, ki se je prvi podpisal pod referendumsko zahtevo, podobnih vsot proračunskega denarja niso imeli. Kot so pokazala že objavljena poročila o zbranem denarju za kampanje po referendumu, je veliki množici drugih organizatorjev kampanj v seštevku uspelo zbrati le nekaj odstotkov vsote, ki si jo je velikodušno sama sebi iz skupnega proračuna dodelila vlada. Več o tem lahko najdete na povezavi tukaj.

Z razlago, da ta denar vlada potrebuje, da bi lahko prestavila svojo plat medalje, so se strinjali vsega trije odstotki anketiranih. Večina se je ob tej argumentaciji samo smejala, ker vlada možnost, da predstavi svoj projekt seveda ima tudi brez 97.000 evrov za oglase v medijih.

Glasujete lahko še vedno:

Ali je prav, da si je vlada dodelila 97.000 evrov za referendumsko kampanjo za svoj zakon?

View Results

Loading ... Loading ...

Podobno vsoto si je pred super referendumom s 96.021 evri leta 2011 za referendumsko kampanjo namenila že vlada Boruta Pahorja, ki si je pravico do takšnega javnega denarja pred tem v parlamentu tudi uzakonila. V zgodovino se je ta strošek vtisnil, ker je vseboval tudi plačilo Urški Čepin. Premier Pahor je predvajanje spotov s Čepinovo kot zgrešeno potezo hitro ustavil. Na referendumu je takrat odločna večina zavrnila pokojninsko reformo in še dva druga zakona.

Trije milijoni v zrak za nekaj več možnosti

To nikakor ni bila edina stranpot “vladajočih”. Še tri milijone evrov so pognali v zrak, ko so zavrnili možnost združitve izvedbe predsedniških volitev in referenduma. Združitev, da volivci ne bi po nepotrebnem dvakrat hodili na volišča, so vladajočim iz opozicijske SDS Janeza Janše tudi predlagali. A so zamisel iz SMC, Desusa in SD odločno zavrnili, ker bi pomenila, da bi pobudniki referenduma lažje dosegli kvorum udeležbe (več kot 340.000 volivcev proti zakonu), ki ga ustava določa kot enega od pogojev za razveljavitev zakona.

Posledica je bila, da je del priprav za referendum začel teči že julija, potem so jih za mesec in pol  zaradi počitnic ustavili. To in hkratnost volilnih in referendumskih odločanj, ki so se zvrstila v nekaj tednih, je eden od razlogov, da obvestil o referendumu vsi volivci pozneje niso dobili pravočasno, torej pred začetkom predčasnih glasovanj. Nenavaden datum pa je povzročil še vrsto nejasnosti pri rokih.

Vlada je v kampanji poskrbela še za dodatno povsem neverjetno presenečenje: od direktorjev državnih podjetij je po tihem zahtevala, da morajo drugi tir propagirati v kampanji in to so ti tudi storili.

Državna podjetja v kampanji za vlado

Čeprav zakonodaja državnim podjetjem strogo prepoveduje, da bi finančno ali drugače sodelovale v volilnih in referendumskih kampanjah, so pomembna državna podjetja kot so Slovenske železnice, Družba za avtoceste v republiki Sloveniji (Dars) in 2TDK (to je podjetje, ki je bilo posebej ustanovljeno, da bi gradilo  drugi tir) tudi uradno prijavile referendumske kampanje.

Vsem podjetjem je financiranje volilnih in referendumskih kampanj strogo prepovedano. Državnim še prav posebej. Strogo prepovedani so tudi popusti ali brezplačni prispevki za kampanje.

A v vladi so našli “finto”. Kampanje bodo državna podjetja le “organizirala”. Razlaga je bila, da to smejo, če za kampanjo pozneje ne porabijo nič denarja.  Zagotovi pa jim to možnost nastopanja v medijih, predvsem na javni televiziji, so ugotovili modri vladni možje. Kot da bi bil nastop direktorjev ali predstavnikov podjetij v TV soočenjih zastonj.  Pomembni direktorji državnih podjetij Tomaž VidicDušan Mes in Žarko Sajič, na katere so najbrž pritiskali iz ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, če ne še od kod višje, so nekoliko prekršili zakon, uradno vstopili v kampanje in s tem – seveda – zlorabili položaje.

O stranpoteh s 97.000 za vladno oglasno propagando v medijih in z državnimi podjetji v kampanji, oboje je razkril Spletni časopis, je na zahtevo, ki jo je prvi podpisal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, septembra moral razpravljati tudi državni zbor.

[sociallocker id=10707][/sociallocker] A vladajoči so vztrajali, da je njihovo ravnanje pravno in moralno super.

Referendumska “zmaga” vlade

Večina glasujočih je bila na referendumu konec septembra po vsem tem dogajanju za vladni zakon o drugem tiru, nasprotniki pa se niti približali niso kvorumu 342.000 glasov, ki bi ga morali doseči za zavrnitev zakona.

A ta rezultat še ni pomenil, da je zakon o drugem tiru že objavljen v uradnem listu in da Kolektor že gradi novo progo, ki jo država zanesljivo potrebuje na celotni trasi med Koprom, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.

Vili Kovačič je sprožil več pravnih sporov in oporekal nepoštenemu ravnanju vlade v postopkih.

Čeprav se je zdelo, da nima posebnih možnosti, levica si je zadnja leta namreč zagotovila udobno večino v ustavnem sodišču, se je vendarle krepko zapletlo.

Zapletlo se je na ustavnem in na vrhovnem sodišču.

Več sledi…

 

 

 

 

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 2.161 times, 1 visits today)

Komentarji (9)

Disqus Comments (6)

https-spletnicasopis-eu