Klakočar Zupančičeva za Palestino odpravila pravila. Janša: “To bo nično”. Obstruira tudi NSi.

“Pred kratkim smo brali neko javnomnenjsko raziskavo o tem, kaj ljudi v Evropi zdaj, pred volitvami v Evropski parlament in tudi v Sloveniji, najbolj skrbi in so bile naštete zadeve, od stanja v zdravstvu, gospodarstvo, sociala, službe, stanovanja za mlade… Niti eden v tej raziskavi ni odgovoril, da ga skrbi Palestina, niti eden. Verjetno zdaj, ko so ekrani polni teh tragičnih prizorov iz Gaze, to nikogar ne ohrani hladnega. Ampak to, kar danes vladna koalicija počne v državnem zboru na predlog vlade, ki je praktično cela prisotna tukaj, nekateri so prišli celo s piknika za ta namen, nima nobene veze z rešitvami v tem konfliktu. Glejte, to je vrsta danes pred največjo upravno enoto v Ljubljani. Poglejte, ljudje čakajo ure in ure, tam poteka stavka, nihče se ne ukvarja s tem. Sporočilo izpred sedmih ur, na ljubljanski upravni enoti že tretji teden stavkajo, danes pa so sporočili, da odpovedujejo vse doslej naročene stranke. S tem se ukvarjajte. Vsak dan nastaja milijonska škoda, zato ker stvari niso rešene. Ljudje, ki plačujejo storitve javne uprave, ne morejo do njih, pa ne zaradi slabo plačanih delavcev za okenci, ampak zato, ker je vlada popolnoma ignorantska do njihovih zahtev, predsednik vlade je prej tukaj našteval, kaj vse je naredil za Palestino. Enkrat samkrat ni sedel s predstavniki zaposlenih v upravnih enotah, čeprav je to udarni del izvršilne oblasti in od njihove učinkovitosti in tudi motivacije je v tej državi marsikaj odvisno. Koliko časa traja zdravniška stavka, se več noben ne spomni. Predsednik vlade se v tem času, mislim, da niti enkrat ni sešel resno s pogajalsko skupino sindikatov. Še ministrica, dvomim, da se je kdaj. Je pa tema Palestina, absolutno. Zdaj, danes je tukaj več predstavnikov vlade kot pred nekaj dnevi, ko smo obravnavali prvo polovico mandata in dosežke vlade. Bilo je nekaj državnih sekretarjev, ki so se mučili z branjem tega, kar je bilo narejeno, pa nobenega žara ni bilo, danes pa strašen žar za Palestino. Zdaj, tukaj ste spoštovani predsednik vlade, ministrice in ministri prisegli, da boste delali za blaginjo Slovenije. To, kar se počne v zadnjem času, glejte, to ni prizadevanje za blaginjo Slovenije. V svojih vrstah imate ministra, ki je bil nekoč tudi predsednik Vlade in, ki je znan po izjavi: Ne sprašujmo se, če je voda v bazenu, skočimo. In je skočil. Je danes član te vlade. Zdaj natančno to delate s tem teatrom okrog priznanja Palestine, ustvarjajoč neko prepričanje v slovenski javnosti, da čim bo Slovenija to naredila kot 147. država, pa otroci v Gazi ne bodo več umirali. Zdaj, je kdo pri zdravi pameti v tej dvorani in v tej državi, ki temu verjame.

Zdaj, ta konflikt med Izraelom in Palestino je star desetletja. Večina teh držav, ki so Palestino priznale, je to naredilo v času, ko so si predstavniki obeh držav podali roke, ko je bil na mizi nek mirovni načrt, da se pride do rešitve, ki bo pripeljala do mirnega sožitja, ko je obstajalo upanje, da se nekaj zgodi, ne pa takrat, ko so streljali en na druge in še posebej ne v neki situaciji, ko pač imamo dve državi, ki v bistvu edini spremljata to, kar se danes v Sloveniji dogaja. Predsednik vlade je prej rekel, cel svet nas gleda in nas podpira. »Pogoglajte« Slovenijo v mednarodni splet, pa boste videli, koliko novic je o tem, kaj slovenski parlament nekaj dni pred volitvami v evropski parlament obravnava kot ključno temo. Praktično noben nikjer. Razen v Jeruzalemu in v Teheranu. Izrael poziva naj se tega koraka ne dela v tej situaciji in Teheran poziva, Iran poziva, naj čim več držav prizna ravno v tej situaciji Palestine. Zakaj?

Mi smo včeraj na odboru za zunanjo politiko poslušali nekaj zelo tehtnih razprav uglednih mednarodnih pravnikov, bivših zunanjih ministrov, ljudi, ki se spoznajo na te razmere in je bila tista razprava verjetno, če je kdo spremljal to preko televizijskih prenosov, ena od redkih razprav v zadnjem času, ki je pač omogočala, da se v situacijo nekoliko bolj poglobimo. Mi smo v vladni koaliciji s predlogom za to, da se, preden se odloča o tem koraku, o priznanju Palestine, opravi javna razprava, se pravi, da bi si vzeli še nekaj tednov, povabili še več teh, bi rekel, uglednih strokovnjakov, ljudi kot so bili včeraj na odboru in da se na stvari pogleda realno, pa je bilo to seveda zavrnjeno z vsemi glasovi strank vladne koalicije.

Zdaj, vladi smo s posvetovalnim referendumom ponudili tudi 30 dni časa, da se stvari ohladijo, da se vidi, ali bo kaj iz tega mirovnega načrta, za katerim zdaj stoji država, ki ima v bistvu najbolj realen vpliv na to situacijo in da se, kot je rekel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, potem tako kot se je odločila Francija, priznanje Palestine opravi v najbolj primernem trenutku. Glejte, današnji dan, ta najbolj primeren trenutek ni, če bi bil, bi verjetno skupaj z nami o tem razpravljali v Nemčiji, v Franciji, na Nizozemskem, v Avstriji, v Italiji in tako naprej, v kot pravite jedrnih državah. Niti v eni od teh držav, niti v eni od teh držav ta razprava zdaj ne poteka, niti v eni od držav članic Evropske unije, kjer bomo šli na volišča v naslednjih dneh, Palestina ni glavna politična tema, zagotovo pa ne glavna predvolilna tema. Samo v Sloveniji.

Zdaj, zakaj je v Sloveniji temu tako, glejte, je včeraj zelo prostodušno povedal nosilec kandidatne liste Socialnih demokratov, druge največje vladne stranke, na soočenju na komercialni televiziji, kjer je pač povedal, zakaj se s to temo ukvarjamo ravno zdaj, ga bom, ga bom kasneje citiral. Začel bom pa z nastopom predsednika Vlade v Novi Gorici, ko je Slovenija obhajala 20. obletnico članstva v Evropski uniji. Večina tistega govora je bila posvečena ne Sloveniji in 20. obletnici ampak Palestini. In predsednik vlade je takrat dejal: danes smo priznali Palestino. Zdaj, tisti, ki si je to zapomnil, je bil nekoliko presenečen, ker je vlada prejšnji četrtek dala enako sporočilo. Vlada je priznala Palestino oziroma poslala podoben predlog v državni zbor, ki ima pristojnost končne odločitve. Istočasno je vlada snela zastavo mednarodno priznane države, s katero imamo diplomatske odnose, se pravi Ukrajine, in tja obesila palestinsko zastavo, ki jo Slovenija še ni priznala. In ob tem je eden od ministrov na novinarski konferenci imel še veliko za povedati o vladavini prava in spoštovanju pravil in tako naprej. Takrat, ko je vlada prvič priznala Palestino ali pa ko je bilo to najavljeno v tem smislu, je bilo rečeno, da se je zdaj začel postopek, postopek, postopek bo pa končan tam nekje do 13. junija v tednu po volitvah. Zdaj, to se je zdelo okej, pač še vedno nekaj tlačimo v predvolilni čas, ampak vsaj ne v tisti najbolj razgreti, pa mogoče bo tudi situacija za eno resno pa normalno argumentirano razpravo po evropskih volitvah pač boljša. Ampak glejte, potem pa je bila objavljena neka anketa na komercialni televiziji, kjer je bilo razglašeno: stranke, ki podpirajo priznanje Palestine, bodo na volitvah v Evropski parlament nagrajene in stranke, ki temu nasprotujejo, ne bodo. In potem slišimo iz obiska predsednika Vlade v Alžiriji: ja, to bomo pa zdaj naredili pred volitvami. In danes smo tukaj. In ta razlog je gospod Matjaž Nemec včeraj zelo odkrito povedal. To ni bil predstavnik opozicije ali pa nek zadrt desničar, ampak nosilec kandidatne liste vladne stranke, ki je dejal: “Veste, problem ni bil v diplomaciji ali na zunanjem ministrstvu, problem je bil v kabinetu predsednika vlade. Ena dotična stranka – ne Levica in ne Socialni demokrati – je zadrževala zadeve tako dolgo, da smo zamudili prvi vlak in danes imamo potem vse te zaplete zaradi tovrstnih manevrov kabineta predsednika vlade”. Jaz sem bil trikrat predsednik Vlade in vem, da kabinet ne odloča, odloča predsednik vlade. Torej vidni politik ene koalicijske stranke je natančno povedal, da je bil predsednik vlade tisti, ki je zapeljal to razpravo v čas tik pred volitvami. Zdaj in vi pravite, da to ni izkoriščanje te teme za politične namene. Ne samo za politične namene, to je izkoriščanje te tragedije, ki se dogaja v Gazi, za predvolilne namene. Slovenija je edina država, kjer je Palestina predvolilna tema pred volitvami v Evropski parlament. Zdaj, v zadnjih dneh smo zelo veliko poslušali o tem, da gre za višje vrednote, za sočutje, da gre za to, da pač, ker smo tudi mi si vzeli pravico do samoodločbe, da moramo to priznati tudi drugim. Zdaj če bi bilo to res, pač kdaj boste priznali Tajvan pa Katalonijo? So bolj urejene države kot Palestina, tudi vojne ni tam, pa nobenega postopka, a ne. Poleg tega, glejte, v vladni koaliciji imate stranko, katere predstavniki v tem državnem zboru trdijo, da je bila slovenska osamosvojitev napaka, da smo z osamosvojitvijo razbili čudovito SFRJ, no, in ta ista stranka se zdaj sklicuje na pravico do samoodločbe. Ko gre pa za sočutje. No, pa še to; o osamosvojitvi nam predava vlada, ki je ukinila Muzej slovenske osamosvojitve. Nimate nobene pravice, da se sklicujete na ta temelj. Ko gre pa za sočutje. Poslušamo tukaj besede sočutja, ki so na mestu glede na to, kar se tam dogaja, ampak od predstavnikov vladne koalicije, ki je ukinila dan spomina na žrtve revolucionarnega nasilja. Zdaj, če imaš sočutje, imaš sočutje do vseh, tudi do svojih ne samo do tujcev. Tako da glejte, to je precej, to je precej votlo. Zdaj pa morda k najbolj pomembni zadevi. Tisti, ki je poslušal včerajšnjo razpravo na odboru ali pa, ki se kaj bolj ukvarja z globino problema, ki je tukaj na površju, ve da je v začetku oktobra lanskega leta obstajala neka optimistična možnost, da so bila pričakovanja, da bo končno prišlo do normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu, kajti nekatere arabske države so že priznale Izrael, vzpostavljeni so bili diplomatski odnosi, manjkalo je, mislim da dva tedna do vzpostavitve diplomatskih odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, ki je vodilna država sunitskega islama. In če bi šel ta proces naprej, se verjetno danes ne bi pogovarjali o žrtvah in o priznanju Palestine, ampak bi bila mogoče Palestina že priznana, ker bi pač nastalo neko ozračje, v katerem bi bilo to možno narediti. Tudi ni bilo nobenega, nobene eskalacije s strani Izraela v tistem času proti eni ali drugi palestinski entiteti, nekaj prask, nekaj raket, nič takega, kar bi izzvalo teroristični napad Hamasa na Izrael, pa se je ta vseeno zgodil. Se je treba vprašati, kje je bil motiv? Komu je to koristilo? Danes je jasno, komu je to koristilo. Absolutno to ni koristilo Izraelcem, absolutno to ni koristilo Palestincem. Palestinsko vodstvo je s tem žrtvovalo lasten narod za interese drugih. In komu je koristilo, konkretno? Zdaj prvi dobitnik je bil Iran. Iran, ki bi s temi sporazumi postal osamljen, razgaljen sponzor terorizma na Bližnjem vzhodu, ah, je naenkrat bil v grupi držav, ki so vse obsojale potem reakcijo Izraela na Gaso in sporazumi so bili odloženi, nekatere arabske države so grozile, da bodo celo prekinile tiste, ki so bili že podpisani. Se pravi, Iran, ki tudi sponzorira tako Hezbola kot tudi kot tudi Hamas, ki je to organiziral, plačal dobavo orožja, je preko teh tunelov iz Egipta izuril teroriste, absolutno prvi dobitnik. Drugi dobitnik je v Moskvi. Do začetka oktobra lanskega leta je bila Ukrajina. Prva novica, je bila Ukrajina nekaj, s čimer se je zahodni svet ukvarjal, zbiral pomoč, takšno in drugačno, in skušal pomagati. Zdaj, od 7. oktobra naprej, Ukrajina ni več prva novica in Zahod je razdeljen, ne potekajo povsod take razprave in polemike kot tukaj, pri nas, ampak ja, po praktično vseh zahodnih državah so demonstracije, ene v korist Palestine, eni v korist Izraela. Videli smo, koliko časa je trajalo, preden je ameriški parlament odobril ta paket pomoči, ki pa ni šel samo v Ukrajini, ampak tudi seveda Izraelu in tisti, ki je v bistvu plačal vodstvo Hamasa, da je izdalo lasten narod, ker se je vedelo, kakšna bo reakcija Izraela, tisti je skoval peklenski načrt in mi vsi tukaj igramo neko igro v posledicah vsega tega. No, in zdaj mogoče najpomembnejše vprašanje, ki si ga ne zastavite. Tudi v tem nastopu predsednika vlade pač ni bilo slišati ali pa zaslediti kakšnega razumevanja za globino te situacije. Zdaj, razumete lahko, če si skušate odgovoriti na vprašanje, komu trajanje tega konflikta koristi, ne samo komu je koristilo, da se je začel, to mislim, da je vsem jasno, ampak komu tudi naprej koristi. Ja, verjetno tistim, ki so ga povzročili, kajti glejte, Izrael izvaja v Gazi operacijo za osvoboditev talcev. Ja, ali si predstavljate? Recimo, da Hamas jutri izpusti vse izraelske talce. Si predstavljate pritisk na izraelsko vlado od znotraj, od zunaj, da prekine vse vojaške operacije? Brez kakršnegakoli mirovnega sporazuma bi se to zgodilo, zaradi tega, ker je zadeva tako vroča. Torej, vprašanje je, kdo ne pusti Hamasu, da izpustite talce ali da vrne trupla tistih, ki so ubiti, ker nekateri niso več živi. Zdaj, država, ki ne pusti Hamasu, da izpusti talce, ki je v interesu, da ta konflikt traja, je Iran. In namesto, da izvajate pritisk na Izrael, ki te operacije nikoli ne bo, zaradi notranjepolitičnih razlogov mogel zaključiti, dokler talci niso izpuščeni, lahko se jih prisili v neko začasno premirje. Drugače pa v Izraelu je bilo 50 % prebivalstva za rešitev dveh držav pred 7. oktobrom, zdaj jih je samo še 5 %. In ne glede na to ali marajo vlado ali ne marajo vlade, vsi so za to, da pač talce je treba osvoboditi. Tisti trenutek, ko bi bili talci izpuščeni, bi Izrael bil prisiljen prekiniti vojaške operacije. Torej, namesto, da se tukaj toliko ukvarjate z obtožbami Izraela in pritisk nanj, še posebej Slovenija, ki je članica Varnostnega sveta Združenih narodov, organizirajte mednarodno koalicijo pritiska na Iran in se bodo zadeve začele premikati. Pa ni videti, da bi se Slovenija kakorkoli s tem ukvarjala. Ukvarjajo se nekateri drugi, kakšni bodo rezultati bomo to pač še videli. V vsakem primeru pa se je v naslednjih tednih kar nekaj dogajalo in včeraj je bilo rečeno na Odboru za zunanjo politiko, da nekatere države čakajo na najbolj ugoden čas za priznanje Palestine in mi enostavno predlagamo in s tem 30-dnevnim rokom, ki ga zakon in poslovnik zahteva v primeru vložitve zahteve za odločanje o posvetovalnem referendumu, mi vladi to možnost dajemo. Dvoje uslug dobite. Prvič, to debato se pač odmakne od vročega predvolilnega časa. Slovenija se lahko pridruži potem dejansko, če bo razvoj situacije pozitiven, jedrnim državam Evropske unije v tem procesu pogasi te plamene antisemitizma, ki poganjajo po Sloveniji, v tem kričanju Palestina od reke do morja, v svinjanju po vratih judovskega centra in tudi v nekaterih nastopih v tej zgradbi. Zdaj, nevarnost antisemitizma še nikoli ni bila tako velika v Sloveniji, kot je danes. Vemo pa kam je to pripeljalo. Torej, v bistvu mi s tem predlogom delamo uslugo. Zdaj, prej je nekdo rekel da, ne vem, mi s tem, ko smo vložili predlog za posvetovalni referendum, ki ga vladna koalicija po nekem postopku po 30-dneh itak lahko zavrne, da mi s tem podpiramo genocid. Mislim, to je rekel predstavnik stranke, ki je v prejšnjem mandatu vložila 10 ali 12 podobnih predlogov, zaradi katerih je čakalo 30 dni za nadaljevanje procedure vrsta pomembnih zakonov v korist državljanov te države v času pandemije. Takrat je bilo to vse dovoljeno. Zdaj, ko gre pa za Palestino, bi pa kršili zakon. Prej je bil vložen nek predlog poslanskih skupin, ki je bil potem umaknjen, kjer se je hotelo kar to točko dnevnega reda razširiti na dve točki, pa zavrniti ta predlog. Glejte 30 dnevni rok, ki mora poteči za odločanje o neki zadevi, če je vložen predlog za posvetovalni referendum, je zakonska obveza. V bistvu ustavna zakonska in poslovniška obveza. Poleg tega smo šli tolikokrat čez to prakso, da je stvar tudi, kar se tega tiče popolnoma jasna. Vi se lahko temu izognete, če gre za zakon, ki je v primeru vojne in izrednih razmer vložen po nujnem postopku. Vlada je vložila predlog za priznanje Palestine kot normalen akt po nobenem nujnem postopku. Torej, in tisti, ki ste prej brali naš dopis, da smo mi ta predlog za zakonodajni referendum umaknili, niste prebrali vsega, ker piše, da Poslanska skupina umika predlog iz tehničnih razlogov. To je zelo jasno napisano, ker smo popravili obrazložitev. In ta predlog je ponovno vložen. In vi danes, vi danes o tem, ne danes, niti kasneje v naslednjih 29 dneh ne morete legalno odločati. Lahko odločate čez 30 dni, če bodo razmere boljše, mi lahko ta predlog podpremo, če bodo enake tega ne bomo podprli, samo če ga boste kljub temu sprejeli bo legalen. Če ga boste pa sprejeli, s kršenjem postopka in zakona potem bo ničen. To je popolnoma jasno. In s tega vidika Slovenska demokratska stranka, naša poslanska skupina v nadaljnjih postopkih pred pretekom tega 30-dnevnega roka tudi ne bo sodelovala, ker je bilo tudi naše delo nično. Tako, da želim vam, želim vam, bom rekel, trezen premislek, živci zbor malo ohladiti glave, v nedeljo bodo volitve, potem bo nov dan in se bo dalo bolj racionalno pogovarjati. Vmes se pa ukvarjate bolj s problemi Slovenije, za kar ste prisegli, ne pa s problemi Palestine.