2TDK: Vlada slabo kocka z več kot 150 milijoni evrov

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:47 pop

Na očitke, da so v referendumski kampanji o zakonu o gradnji drugega tira goljufali in tudi zlorabili oblast, so danes popoldan v odboru za notranjo politiko ustavnemu sodišču odgovorili poslanci vladne koalicije. Z devetimi glasovi proti šestim so izglasovali stališče, da zakonodaja v skladu z ustavo in da tudi ni bilo kršitev.

Na seji tudi Kovačič, a brez besede

Po lanskem referendumu o  zakonu o gradnji drugega tira med Divačo in Koprom ta zakon še ne velja in gradnja še ne poteka.  Spor proti ravnanju vlade v času kampanje je namreč sprožil Vili Kovačič in s tem ustavil veljavnost referendumske odločitve, ko večina ni zavrnila zakona. Večina ustavnih sodnikov je Kovačiča najprej poslala na vrhovno sodišče, z razlago, da je ustavno sodišče šele “zadnja instanca”. A potem je presojo ustavnosti zakonov in ravnanja vlade v času kampanje od ustavnega sodišče zahtevalo kar vrhovno sodišče. Kovačič je včeraj prišel na sejo odbora za notranjo politiko, ki je  odgovarjal sodišču, a mu predsednik Dušan Verbič (SMC) ni dal besede in tudi ni dovolil glasovanja o tej možnosti, kar so zahtevali poslanci SDS. Na takšnih sejah ni običajno, da bi tisti, ki je sprožil spor, lahko pojasnjeval svoje poglede poslancem, ki mu (na nek način) odgovarjajo.

Vlada v svojem mnenju, ki ga je sprejela že prej, opozarja, da zaradi zapletov na sodiščih ne more porabljati 44 evropskih milijonov za izvedbo pripravljalnih del na projektu in še 109 milijonov za izgradnjo ključnih inženirskih objektov. Vsak mesec zamude pomeni, opozarja vlada, 700.000 evrov manj takse na pretovor v Luki Koper in še 1.200.000 evrov mesečno manj iz pribitka k cestnini za težka motorna vozila.

Vlada kot monopolist v kampanji

Preden ustavno sodišče presodi, mora pridobiti tudi odgovore vseh vpletenih. Očitke Kovačiča o zlorabi oblasti in nepošteni prednosti v kampanji, ker so si v vladi lani poleti iz državnih rezerv dodelili 97.000 evrov za kampanjo, v kampanjo pa nagnali tudi kup z vlado povezanih državnih podjetij,  iz vlade zavračajo. Stališče, da je bilo vse lepo in prav, pa so tudi v odboru za notranjo politiko potrdili koalicijski poslanci. Dogajanje je zanimivo zaradi prahu, ki se je dvignil ob 450.000 evrov posojila, ki ga je najela največja opozicijska stranka SDS Janeza Janše, a se mu je zaradi kritik medijev in javnosti morala že odpovedati. S 97.000 evri, ki si jih je vlada lani vzela kar iz proračuna, so namreč prihranile stranke vladne koalicije, ker jim zato lani ni bilo treba trošiti lastnega denarja za obrambo svojega projekta in si za to sposojati denarja. SMC Mira Cerarja, Desus Karla Erjavca ali SD Dejana Židana tudi ni treba nič vrniti. Opozicija enake možnosti pridobivanja denarja za referendum ni imela. Referendumi so o zakonih, o katerih odločajo predstavniki strank v parlamentu in ne vlada. Ta ne odloča nič. Le predlaga lahko zakone.

Velikansko nesorazmerje v denarju kaže grafika, da je vlada za kampanjo pred referendumom porabila 97.000 evrov, 22 drugih organizatorjev, katerih poročila je doslej objavil Ajpes, pa v seštevku 3150 evrov. Torej nekaj več kot tri odstotke vladne vsote.

To nesorazmerje je tudi posledica izjemno ostrih omejitev, kdo in kako sme prispevati denar za kampanje, ki jih je uzakonila vladajoča levica proti koncu mandata vlade Alenke Bratušek pred štirimi leti.

O spornih 97.000 evrih iz državni rezerv so iz vlade ustavnemu sodišču sporočili:

“Poudariti je treba, da na podlagi tako omejene višine sredstev vlada lahko izvede le osnovno informiranje volivcev in nikakor pri takih omejitvah vlade kot organizatorja referendumske kampanje ne more priti do situacije, ko bi vlada pretirano in enostransko nastopala v kampanji ter s tem vplivala na rezultat referenduma.”

Podobno je zanimiva argumentacija pravne službe državnega zbora, za katero je pravnica Katarina Kralj  zapisala, da je vsota za vlado strogo omejena na okoli sto tisoč evrov (teoretično lahko drugi, opozarja, porabijo tudi štirikrat več) in da ta vsota:

“Zadošča za osnovno informiranje volivcev o referendumskem vprašanju, npr. za izdajo ene informativne zloženke, ki se pošlje gospodinjstvom”.

 

Kam je šel vladni denar in kaj je korupcije

Vlada, kot kaže poročilo, ki so ga poslali Ajpesu, nikakor ni plačala kakšne informativne zgibanke. Za oglase v medijih je porabila 81.807 evrov, po podjetjih (navajam stroške višje od tisoč evrov)tako: RTV Slovenija 20.533 evrov, Pro Plus 21.217 evrov, F2 14,030 evrov, Media Pool 19.085 evrov in Dnevnik 6.942 evrov. Delu niso plačali nič. Zvenelo bi že kot črni humor, če bi še oglaševali v podjetju, ki je v lasti korporacije, ki bo za vlado vodila gradnjo drugega tira in s tem dobro zaslužila.

Za svetovanje in načrtovanje so iz vlade podjetju F2 plačali še 9.150 evrov.

Ni pa v odgovorih ustavnemu sodišču iz vlade in parlamenta opaziti pojasnil, zakaj so od direktorjev državnih podjetij kot so Dušan Mes iz železnic, Tomaž Vidic iz Darsa in Žarko Sajič iz 2DTK  zahtevali, da morajo v kampanjo za drugi tir. Kampanje so ti državni direktorji tudi uradno prijavili. Takšno hojo po robu zakona ali celo preko so zavrnili iz Luke Koper. Tamkajšnjo upravo, ki jo je vodil Dragomir Matić so čez novo leto zamenjali. Zamenjali so tudi Sajiča, katerega vlogo je prevzel nekdanji minister in državni sekretar Metod Dragonja, ki si ga pred referendumom vladajoči najbrž na vrh še niso upali posaditi. Podjetjem je financiranje volilnih in referendumskih kampanj strogo prepovedano. Državnim, ker to je povrhu še koruptivno, pa še prav posebej. Strogo prepovedani so tudi popusti ali brezplačni prispevki. A v vladi so našli “finto”, da omenjena državna podjetja kampanje le “organizirajo” in torej lahko gredo njihovi direktorji Vidic, Mes in Sajič mirno na soočenaj v medije, kar menda ne stane nič. Vlada in parlamentarni pravniki v odgovoru ustavnemu sodišču posebej ne omenjajo dejstva, da je za stotinko vrednosti posla gradnje drugega tira podjetje Kolektor Stojana Petriča leto prej kupilo največje časopisno podjetje v državi Delo, tam naglo zamenjalo urednike in odpustilo in novo zaposlil kup novinarjev, da bi si zagotovil popolni nadzor in čim višji dobiček.

[sociallocker id=10707][/sociallocker]Posel gradnje drugega tira je Kolektor dobil. A za zdaj zaradi pritožb na sodišča, ki so ustavila uveljavitev zakona, še ne morejo služiti.

Vlada: Dragonja ne more trošiti, mi pa pobirati 

Vlada v odgovoru na  Kovačičevo pritožbo opozarja, da državi grozi “resna nevarnost za nastanek velike in težko popravljive gospodarske škode, ker zakon še ne velja”. S podobno argumentacijo je vlada lani spomladi dosegla, da je državni zbor po nujnem postopku na vrat na nos in brez premisleka in usklajevanj uzakonil ta zakon. Vlada opozarja, da podjetje 2TDK, ki ga je ustanovila in ga zdaj vodi Dragonja, ne more porabljati 44.333.766 “evropskih” evrov za izvedbo pripravljalnih del na projektu in še 109.026.725 evrov za izgradnjo ključnih inženirskih objektov. Vsak mesec zamude pomeni, opozarja vlada, 700.000 evrov manj takse na pretovor v Luki Koper in še 1.200.000 evrov mesečno iz pribitka k cestnini za težka motorna vozila z uveljavitvijo zakona.

Celotno vladno stališče je takšno:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/01/mnenjevlade.pdf”]

Mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora pa je takšno:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/01/mnenjezkp.pdf”]

Manjkata še poročili Janše in Cerarja

Spisek vseh doslej Ajpesu že poslanih in tam objavljenih poročil o referendumskih kampanjah kaže preglednica. Med večjimi igralci poročila še nista oddala SMC Mira Cerarja in SDS Janeza Janše:

Poročilo Jožeta Duhovnika, ki trdi, da ni porabil niti evra, že na prvi pogled razkrije kršitev zakona o volilni in referendumski kampanji, ki zahteva odprtje posebnega računa, kar ni zastonj.

Kaj menite o poštenosti kampanje lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...