SIT VOLK, CELA KOZA IN MRTEV PACIENT
Last Updated on: 29th december 2025, 07:23 pop

Pa smo dočakali mnenje ustavnega sodišča o Golobovem zdravstvenem zakonu. Ustavni sodniki so se dele zakona odločili razveljaviti, ker niso skladni z ustavo. Vendar so to, po drugi strani, naredili tako, da lahko zmago razglasi tudi Golob. Razlage ustavnih sodnikov so na vsakem koraku polne kovanja v zvezde “javnega” (beri državnega) in zaničevanje zasebnega. Šli so celo tako daleč, da v dobri stari marksistični navadi trdijo, da obstajajo dokazi, da zasebno škoduje javnemu. Za to drzno trditev nato seveda nikoli sploh ne podajo nobenih trdnih dokazov. To trditev kar proglasijo za sveto resnico, ker taki dokazi seveda ne obstajajo. Na koncu pa, kljub vsesplošnemu razumevanju bistva, ki ni nič drugega kot brutalno obračunavanje z zasebnim, presenetljivo zaključijo, da so deli zakona v neskladju z ustavo. Zanimivo je, da ob tem ne pozabijo citirati Evropske zakonodaje, ki pravi, da je zdravstvo gospodarska dejavnost. Ta citat je lahko skoraj razumljen kot opravičilo v smislu: “Saj bi presodili povsem v prid Goloba in poti Slovenije nazaj v balkanski socializem, ampak potem bo pritožba potovala v Bruselj in vsi skupaj bomo izpadli kot največji ignorantski balkanezerji. Tega pa si ne moremo privoščiti in samo zaradi tega moramo razglasiti dele tega zakona za protiustavne, ker si ne moremo dopustiti, da vzame EU Slovenijo in odločitve ustavnega sodišča pod drobnogled. Ampak brez skrbi, stvar smo zapeljali tako, da bo Golob lahko nadaljeval s socialistično balkanizacijo Slovenije, to je državno monopolizacijo.”
Konflikt med zasebnim in javnim ustvarjajo namerno
Se pa strinjam z ugotovitvijo ustavnih sodnikov, da Golob za pospeševanje državnega zdravstva ne rabi tako drakonskih ukrepov kot je celo zakonska prepoved dela zdravnikov v zasebnih ambulantah, če delajo za državne ustanove. Saj Golob lahko brez problema svojim politično nastavljenim direktorjem pošlje dekret, da morajo vsem zdravnikom v državnih zavodih prepovedati delo v zasebnih ambulantah. Za to ne rabi zakona. Za to potrebuje samo povprečno nadarjenega pravnika, ki v vse pogodbe z zdravstvenimi delavci potisne člen o ekskluzivnosti dela za državni zavod. Je pa res, da je bolj elegantno, če si sprejmeš najprej zakon, na katerega se lahko nato sklicuješ. Edino normalno mnenje v tej celotni travestiji je mnenje dr. Roka Svetliča. Gospod sicer dokaj previdno in le napol sramežljivo poda slutnjo, da konflikta med zasebnim in javnim ni. Da ta konflikt umetno ustvarjajo Marksisti, ker na njem gradijo celotno svojo filozofijo. Kaj hočem s tem povedati? Glavni argument ekstremnih levičarjev je, da je zdravstvo preprosto preveč pomembno, da bi ga smeli prepustili prostemu trgu. Vse to skupaj nato zavijejo še v vzvišene besede, da je zdravstvo človekova pravica in da iz tega ne gre kovati dobičkov, ker je to nemoralno. To pa je šolski primer ignorantstva, ideologije in prirejanja realnosti svojim idejam in ne prilagajanja svojih idej realnosti, kot to zahteva znanstveni proces.
Zdravstvo sicer res je pomembna panoga gospodarstva in človeška aktivnost. Nenazadnje predstavlja dobrih 10% gospodarske aktivnosti (BDP) v Sloveniji in drugod po razvitem svetu, pa čeprav vas levi ekstremisti prepričujejo, da ni gospodarska aktivnost. Vendar pa je zdravstvo za družbo in posameznika relativno manj pomembna panoga v primerjavi z drugimi. Vem, da se ob prebiranju tega stavka dvigujejo mnoge obrvi, ampak bralca prosim, da pomisli globlje. Koliko časa mislite, da bi lahko ljudje okoli hodili zdravi, če ne bi imeli hrane, oblačil ali elektrike? Koliko časa mislite, da bi zdržala družba, če bi elektroindustrija, elektronska industrija, strojna industrija, trgovska industrija, finančna industrija delovala tako kot zdravstvo? Si predstavljate, da vam vaše plačane kilovatne ure dostavijo čez leto in pol (tako kot kolke), do takrat pa lahko gledate, kako se vaš hladilnik tali in vaša hrana v hladilniku plesni. Ali pa, da vam vašega “Jugiča” izdelanega v Zastavi dostavijo čez leto in pol. Do takrat pa lahko na delo v Ljubljano pešačite; in tako dalje in tako naprej. Nočem biti nespoštljiv do zdravstvenih delavcev, ker medicina je pomembna in rešuje življenja, ampak mnogokrat pozabljamo, da je medicina sam vrh piramide in zato, da deluje mora delovati še mnogo drugih stvari, ki so za ljudi in obstoj družbe še mnogo bolj pomembne. In tukaj pridemo do glavnega idiotizma levičarjev, če medicino razglašajo, da je preveč pomembna, da bi jo prepustili trgu, potem bi to očitno še toliko bolj moralo veljati za vse zgoraj našteto. Hrana je objektivno gledano bolj pomembna dobrina, zakaj je potem na svobodnem trgu, če pa ta ni moralen in kuje dobičke na tako osnovni potrebi kot je človekova potreba po hrani? Enak sklep lahko damo tudi za oblačila, gradbeni material, elektriko, avte, celotno elektroniko itd. In odgovor na to razmišljanje postane jasen. Medicina je dovolj nepomembna, zato si lahko v njej privoščimo korupcijo in kriminal pa bo družba kljub temu še naprej delovala. Nekaj česar si pri vsem ostalem zgoraj naštetem ne moremo. Prav zato so ti bolj temeljni deli gospodarstva uravnavani s pomočjo prostega trga in se jih je odvzelo iz rok politike. Hrana, oblačila, elektrika, stroji in elektronika, finance, itd so preprosto preveč pomembni, da bi jih lahko prepustili politiki, kot je to primer v zdravstvu. Ljudje jih rabijo vsak dan nenehoma in brez njih bi zavladal v družbi kaos tako rekoč v nekaj urah. Ti deli gospodarstva so tako zelo pomembni, da smo politiki prepovedali, da se vtikuje v njihovo organiziranje. Izumili smo zasebno lastnino, prosti trg, in človekove pravice, vse zato, da se omeji arbitrarno moč politike pri razdeljevanju dobrin.
Gre jim za državni monopol in ne javno dobro
In kako zanimivo, pri hrani, oblačilih, elektriki in komunikaciji nihče ne govori o človekovih pravicah. O tem se govori samo v zdravstvu. Kar je seveda neumnost, ki služi prodajanju ekstremnega levičarstva. Človekova pravica ne more biti nekaj, kar temelji na delu sočloveka. Če zdravstvo razglašamo za človekovo pravico, lahko pridemo kar hitro do tega, da bomo našli razloge za zasužnjevanje zdravnikov. Nenazadnje so potem oni osebno ovira pri zagotavljanju te pravice ljudem. Prav zato evropska direktiva pravi, da je zdravstvo gospodarska dejavnost. Ne zato, ker bi zlobni prosto-tržni EU to bilo všeč, ampak preprosto zato, ker ta preprost stavek razpozna fizikalno-kemijsko naravo sveta, da je nekaj neobhodno stvar ekonomije (gospodarstva), ko je v to vpleteno človeško delo in medčloveška izmenjava. To pa za večino naših ravno-zemljaških ustavnih sodnikov ni sprejemljivo. Razen ene svetle izjeme, večina njih namreč misli, da lahko z dekreti očitno ustvarjamo fizikalno realnost sveta. Kot je tudi nepojmljivo, da so ustavni sodniki kompletni šarlatani, ko gre za razumevanje pojma “javno”. Z neverjetno lahkotnostjo proglašajo za javno nekaj kar je pravzaprav državno. Sodniki niso sposobni dojeti, da je javno pravzaprav nekaj, kar je dostopno pod v naprej znanimi pogoji in nediskriminatorno vsem. Za razliko od tega, predpostavljam, da si domišljajo, da je javno nekaj, kar je plačano iz državnega proračuna. Za njih je javno vezano na to od kot izvira denar za plačilo. Kar pa je še ena od skrajno levih neumnosti, ki pozablja, da če je izvor denarja merilo tega ali je nekaj javno, potem nič na tem svetu ni javno, ker državni proračun napolnimo izključno zasebni državljani. Ergo, definicija, da je nekaj javno, ker je plačano s strani države je nesmiselna, ker je državni denar nenazadnje zaseben, ker je prišel iz zasebnih žepov. Ali razloženo na plastičnih primerih, kako butasto je njihovo razmišljanje. Avtobusni ali letalski prevozniki so tako rekoč vsi po vrsti v privatni lasti, pa si nihče ne upa trditi, da letalski ali avtobusni tranzit ni javni tranzit. Njihovo blebetanje o javnem tako služi samo ideološkim floskulam in prikrivanju, da jim gre pravzaprav samo za razširjanje državnega monopolizma, kar pa je dejansko socializem in proti demokratično. Tega seveda ne morejo povedati neposredno, ker bi to povzročilo škandal. Nekateri od njih pa sem prepričan, da sploh nimajo intelektualne globine, da bi lahko stvari procesirali na nivoju, ki je globlji od nadudlanih marksističnih parol.
Zato v zaključku lahko ponovno vidimo, kako krhke so varovalke, ki Slovenijo še nekako držijo na demokratični strani. V tem primeru je to preprost strah ustavnih sodnikov pred mednarodno blamažo. Brez EU bi se Slovenija namreč v najkrajšem možnem roku potopila nazaj v balkansko greznico kratenja najosnovnejših človekovih pravic z izgovorom, da gre za zaščito “javnega”. Žalostno pa je to, da taki politiki “drži štango” še celo ustavno sodišče. Obeti za Slovensko družbo so tako podobno kot za slovensko zdravstvo negativni in bodo samo še slabši, če se na prihajajočih volitvah socialistični norosti ne naredi konca.
Discover more from Spletni časopis
Subscribe to get the latest posts sent to your email.


Komentarji (0)
Disqus Comments (3)