Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

LEVICA – ZADNJE LEVO REZERVNO KOLO GOLOBOVE KOALICIJE

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 25th januar 2023, 01:20 pop

Vinko Grenak je bil notranji minister in državni sekretar na notranjem ministrstvu, državni sekretar pa tudi v kabinetu premiera. To delo je opravljal tudi v zadnji vladi Janeza Janše. Od zamenjave vlade po aprilskih volitvah je upokojenec. Za poslanca SDS je bil izvoljen leta 2008, 2011 in 2014. Foto: DZ

Koalicija Roberta Goloba ima dovolj glasov, da se ob posameznem zakonu SD ali Levica lahko celo vzdržijo ali glasujejo proti, pa bo zakon sprejet. Praktično gledano, Golobova svoboda ima 41 poslancev, če k temu prištejemo še oba manjšinca, ki praviloma glasujeta z vladno koalicijo, kar je precej razumljivo, Golob razpolaga s 43 glasovi v Državnem zboru. Nič se torej ne more zgoditi, če SD ali Levica, kot rečeno, nekega zakona ne podpre ali pa glasuje celo proti. Še več Golob potrebuje tri Židane (mislim na prestopnika v prejšnjem mandatu, ki je zapustil SMC in se »prodal« SD).  Glede na kapital s kakršnim razpolaga, je povsem mogoče, da »kupi« tri Židane in vlada brez Levice in celo brez SD. Taka je pač glasovalna matematika v državnem zboru.

Nekaj takega se dejansko že dogaja. Golobova koalicija je pred časom sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančni upravi. Zakon med drugim predvideva tajno sledenje vozilom, ki bi lahko prevažala nedovoljene stvari, recimo droge, in to brez odredbe sodišča. Vladna koalicija nas je prepričevala, da gre za tajno sledenje vozilom in ne osebam, zato naj ne bi bila potrebna odredba sodišča. Kot da bi vozila, sploh pa tovornjaki, po cesti vozili brez voznika. Če tajno sledite tovornjaku, potem sočasno in hkrati tajno sledite tudi vozniku, to pa je seveda prepovedano po naši zakonodaji. Le sodišče lahko odobri tajno sledenje.

In glej ga zlomka. Državni svet je na omenjeni zakon sprejel veto in v državnem zboru je bilo ob glasovanju o vetu oziroma zakonu potrebnih 46 glasov. Toliko se jih je tudi zgodilo. Za je bila seveda Golobova Svoboda, SD poslanci so se potuhnili in niso glasovali, poslanci Levice pa so stisnili zobe in zakon podprli, a hkrati napovedali, da bodo lasten zakon izpodbijali na Ustavnem sodišču in predlagali začasno zadržanje zakona. Le zakaj, če pa so bili za zakon? Razumi kdor more, jaz pač ne.

Ob tem pa so se popolnoma zapletli. Na uradnem TW profilu je Levica najprej zapisala, da bodo »sami predali« zadevo v presojo Ustavnemu sodišču. Ko pa sem jih skupaj z drugimi (tudi Anže Logar jih je) opozoril, da sploh niso upravičeni predlagatelji, pa so mi odgovorili, da so “dogovorjeni za ustavno presojo”. Kar najbrž pomeni, da so se po prepoznanju svoje lastne zmote z enim od upravičenih predlagateljev, tako dogovorili.

Da bi postopek sprožila Levica skupaj z vlado, kar so napovedali, bo težko, zakon o ustavnem sodišču namreč določa:

Dejansko pa glede na določila 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču, ni težko ugotoviti, s kom vse bi se Levica lahko »dogovorila« za ustavno presojo akta, ki so ga sami sprejeli. Upravičeni predlagatelji so namreč:

  1. Vlada RS, ki po logiki stvari ne bo zahtevala ustavne presoje, mogoče pa tudi, saj njen predsednik Golob zna na ulici protestirati tudi sam proti sebi.
  2. Državni svet, ki je veto izglasoval tudi ne.
  3. Tretjina poslancev je tudi upravičen predlagatelj ustavne presoje, ne verjamem, da so dogovorjeni s SDS ali NSI.
  4. Informacijski pooblaščenec, Računsko sodišče in Banka Slovenije, tožilstvo sploh pa lokalne skupnosti glede na zakonsko določilo tega ne morejo storiti.
  5. Ostane torej le še Varuh človekovih pravic. Le z njim bi lahko bili realno dogovorjeni za ustavno presojo omenjenega zakona.

Če tak dogovor med Varuhom človekovih pravic in Levico obstaja, pa je to nov škandal. Varuh človekovih pravic je zakonsko povsem neodvisen in se Levica z njim nima kaj dogovarjati.

Pa pustimo te zaplete Levici, bolj kot se zapletajo, bolj izgubljajo volivce in to je za Slovenijo dobro. Da pa so zadnje rezervno kolo golobove koalicije, je pa več kot jasno.

------------------------------------------------------------------------ Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (0)

https-spletnicasopis-eu