Dogovor Trump EU

Last Updated on: 5th avgust 2025, 06:14 pop

Po dobrih sedmih mesecih razbijaškega obnašanja Trumpa je administracija ZDA le prišla k sebi in začela ugotavljati, da bodo odtujili tudi svoje najbolj lojalne zaveznike. Tudi če sprejmemo, da je vse to skupaj bila samo neka igra, je ta igra bila izjemno slaba, ker je Zahod stala mnogo. Vsa energija in slaba volja, ki je ob tem nastala, da o izgubljenem času sploh ne govorimo je bila absolutno nepotrebna. Trump bi to lahko dosegel na mnogo bolj eleganten in manj stresen način. Evropa bi 15 odstotkov tarife pogoltnila brez maščevanja. Evropa pa bi pogoltnila tudi nakupe energije, če bi Trump obljubil, da ne bo odtegnil podpore Ukrajini. Kot po pričakovanju je Trumpov mehki pristop k Rusiji nasedel na čereh ruske trmoglavosti, arogantnosti, večvrednostnih kompleksov, grandioznosti in izbranost od boga.

In tako so Rusi Trumpa, po dolgem in za Ukrajince zelo bolečem obvodu, na koncu le potisnili ponovno v naročje Evrope in Ukrajine. Sedaj seveda s slabšimi kartami, ker ga je Putin pustil na cedilu. Kar na koncu niti ni tako slabo, ker priliva gorivo na Trumpovo nejevoljo do Putina. Skupiti pa jo zna Orban, ki hoče kupovati nafto od Rusije in se zna zameriti Trumpu, če bo vztrajal pri tem.

Je pa v vsej zgodbi seveda mnogo bolj povedno obnašanje EU vlade v Bruslju, ki je kljub vsemu pokleknila pred Trumpom in nenazadnje sprejela slabše trgovinske pogoje za EU kot jih je imela prej. Še enkrat se je izkazalo, kako zelo velika je bila napaka, da je EU formirala tuti-fruti koalicijo proti jasno izraženi volji Evropskega ljudstva. Tudi zaradi tega si je Bruselj prislužil tako trdo in grdo obravnavo s strani Ameriške administracije. Desni pol je v Evropi zmagal z debelo večino, vlada pa je pretežno leva. Evropskih liberalcev namreč ne moremo resno jemati za liberalce. So kvečjemu bolj liberalni del socialistov. Liberalec je recimo Milei, ki se zavzema za prosto-tržni kapitalizem, torej ekonomsko svobodo posameznika in minimalno državo. To pa je glavna točka in temelj nekoga, ki si želi nadeti ime liberalec. Liberalci, ki so pravzaprav pravo nasprotje socialistov bi morali biti strogo proti sodelovanju s socialisti, ki se borijo za odpravo kapitalizma temelječega na prosto-tržnih principih. Kako temu sledijo evropski liberalci pa ni jasno, glede na to, da medse spuščajo vse derivate komunistov iz Sloveniji, ki pridigajo in tudi udejanjajo vse kar je antiteza liberalizma. O njihovem večnem zavzemanju za to, da so v EU vladi tudi socialisti, pa sploh nima smisla izgubljati besed.

Pa smo dobili sporazum (the deal) med EU in ZDA. Evropsko robo bodo pričakale 15 odstotne carine razen na viski in nekatere eksotične izdelke. Evropa se je zavezala kupovati energijo od ZDA in obljubila, da bo investirala več sto milijard v Ameriško gospodarstvo. Kaj točno sta se EU in ZDA dogovorili, pa očitno še ni povsem jasno, ker so si novice o tem nasprotujoče. Ne glede na vse pa je jasno naslednje.

Prepričan sem, da bi Evropa bila deležna zmernejše obravnave s strani Ameriške administracije, če bi formirali zmerno desno vlado brez socialistov in nekaterih desnih ekstremistov, ki bi se zavzemala za zmanjšanje Bruseljskega aparata, svobodo govora in predvsem omejevanje ilegalnih migracij, ki uničujejo naš kontinent. Tako smo dobili nadaljevanje brezperspektivne ekonomske politike z Ursulo na čelu, ki še vedno ne razume, da se nikoli in nikjer še nobena družba ni uspela zregulirati in obdavčiti v bogastvo in prosperiteto. Če bi to bilo možno, bi bilo človeštvo nepopisno bogato. Tako pa ni, ker sta razvoj in prosperiteta družbe odvisna točno od sposobnosti družbe, da se zoperstavi davčenju in regulaciji, ki zvenita tako pametno in dobro, čeprav sta v resnici populistični bližnjici, dobri nameni, ki končajo v peklu.  Kakorkoli že. Med EU in ZDA je le prišlo do sporazuma in pomiritve, kar je dobro. Upati je, da smo končno prešli Trumpovo tratenje časa z razbijaštvom in kazanjem mišic in da bo od tu naprej plovba za Zahod mirnejša in predvsem bolj koherentna in kooperativna. Deli sporazuma seveda ne bodo mogli biti izpolnjeni in so namenjeni Trumpovemu poziranju pred lastno javnostjo. Tako ZDA kot EU sledita konceptom prostega tržišča. Investicije in nakupe energije ne izvajajo vlade ampak posamezniki, zato ni povsem jasno, kako si Trump predstavlja, da bo Evropejce prisilil v investiranje v ZDA ali nakupe energije iz ZDA. Evropa pa si bo na tem področju lahko mirno umila roke, da njene države niso vpletene v nakupe energentov in investiranje, ampak je to prepuščeno posameznikovi svobodi, oziroma tržišču. Zamislimo si pa seveda lahko, da bodo evropske vlade kupovale ameriške obveznice, ampak to se bo tako in tako dogajalo, brez ali s Trumpom. Nikomur v Evropi namreč ni v interesu, da Amerika klecne, razen mogoče levim radikalcem, takim kot je naša trenutna vlada in predsednica. In enako takšnih absurdov seveda EU ne pričakuje od vlade ZDA. Vsi namreč še predobro razumejo, da se mora investitorje privabiti z vzpodbudnim okoljem in da se jih ne more privleči vklenjene v lisicah in verigah.

Tako je realno gledano od tega sporazuma ostalo samo 15 odstotkov, ki pa nenazadnje tudi niso vklesani v skalo, ampak se lahko že jutri spremenijo, ter kup izgubljenega časa.