Ernest Petrič o vladi: “Morali bi biti resnejši”

Last Updated on: 12th julij 2025, 09:35 dop

“Referendum, zlasti o taki zadevi kot je članstvo v nekem zavezništvu, v nekem, rekel bom nesorazmernem zavezništvu, bom takoj povedal kaj s tem mislim, je zelo resna stvar in malce me moti to tako rekoč odločanje od danes na jutri, na hitrico sem in tja. To ni dobro. Neko zavezništvo in Nato je zavezništvo, ki ima pomembno vlogo v zgodovini našega kontinenta, pa tudi širše, naše države in tudi našega naroda. O tem takole na hitrico z levo roko, to ponavadi ni dobro. Rekel sem nesorazmerno zavezništvo. Glejte, če smo iskreni, mi Natu kakšne posebne vojaške moči, podpore, ne vem česa, ne dajemo. Oni naj bi nas varovali tudi v primeru nuklearnega konflikta. Napad na katerokoli državo članico NATA, tudi Slovenijo, je jasno in glasno po členu 5. Washingtonske pogodbe, napad na vse. Dolžni so nas braniti do konca. Mi pa, če gledam naše oboroževalne zgodbe, recimo dve bataljonski skupini smo obljubili že pred davnimi leti, ko sem še jaz hodil v Bruselj zagovarjati na NATO, membership action plan, to je bilo pred najmanj 20, 25 leti, ne vidim teh dveh bataljonskih skupin nikjer, itd…”

Tako je nekdanji ustavni sodnik, veleposlanik in profesor mednarodnega prava, pa tudi najmlajši minister v padli vladi Staneta Kavčiča še v času socializma, za Planet TV sinoči opozoril, da ideja premiera Roberta Goloba o hitrem referendumu o izstopu iz Nata ni najbolj premišljena in ocenil: “O takih stvareh lahko vlada vpraša ljudi, kaj mislijo, ampak odločati mora pa ona. Ne more prenesti odločitve na ljudi, na mamce gor pod Stolom, pa na Pokljuki, pa tako naprej, ker tu gre za res izredno pomembno stvar.” 

O odločanju danes in izkušnjah iz preteklosti pa je med drugim povedal: “Bil sem član izvršnega sveta vlade pet let, od leta 67. do leta 72. Takrat smo sprejeli odločitev, poleg drugih, cestni križ in podobno, da gremo na nuklearko, da ne gremo v vlaganje v premogovnike v Bosni, da ne gremo z rusko tehnologijo, ampak gremo na zahodno Westinghouse. To so bile pomembne odločitve. No, in zdaj smo imeli spet to debato in je bilo zanimivo gledat, jaz sem bil takrat za te stvari odgovoren, sem bil v Westinghousu v Ameriki, sem se pogovarjal s Siemensom, ki ga nismo vzeli v igro in tako dalje. Mislite, da kdo kaj vpraša? Mislite, da koga zanima, kako se je ta država odločila za prvo nuklearko? Nikogar. In na ta način s tako malo zgodovinskega spomina, bom spet ponovil to, kar sem že rekel, ne prideš daleč in zlasti narod, država kot mi, majhni, ki moramo še kako razmisliti o vsaki stvari, ne moremo si dovoliti napak, bi morali biti, kaj naj rečem, resnejši.”