Koalicija zmešanih z norimi

Last Updated on: 8th julij 2025, 08:20 dop

Nisem si mislil, da bom doživel, da bo oblast ljudi preprečevala, da za obrambo nismo sposobni toliko kot so na Hrvaškem, v Albaniji, na Madžarskem in drugod po Evropi.

Robert Golob je, ko je v parlamentu pogorel, ker sta posvetovalni referendumu o povečanju izdatkov za obrambo na tri odstotke do leta 2030, dosegli vladna Levica in SD proti svoji lastni vladi, ki nas je mednarodno zavezala za več, napovedal posvetovalni referendum o članstvu države v Natu. Ker smo že člani, je to lahko le referendum o izstopu.

Tako nesposobne vladarje imamo, da je že to dilema ali bomo še v Natu.

Pravno gledano je posvetovalni referendum o Natu neumnost. Vstop v Nato je bil potrjen na ustavnem referendumu in tega ni mogoče odpraviti z neobvezujočim posvetovalnim referendum za potrebe volilne kampanje vladnih strank. Ali za celjenje ran premiera in njegove stranke.

Pomembne inštitute države pa vladajoči ves čas zlorabljajo in to jih je tudi spravilo v težave. Celo volilni sistem, ki je določen v ustavi, so poskušali popraviti kar s posvetovalnim referendumom. Neobvezujočo anketo.

In tudi tokratni polom Svobode se je zgodil po seriji goljufanj Urške Klakočar Zupančič skupaj z vladajočimi strankami. Spomnimo, da je ob priznanju Palestine posvetovalni referendum koalicija zavrnila na način, ki je bil povsem očitna kršitev pravil, da bi Palestino lahko priznali še pred evropskimi volitvami, ker so se časovno zaštrikali. Pri posvetovalnem referendumu o denarju za obrambo države pa so grešili obratno. Ob resoluciji o več denarja za obrambo je Klakočar Zupančičeva odredila odločanje o posvetovalnem referendumu po tem, ko so poslanci celo že odločili o vprašanju, ki bo pred volivci. Zelo se ji je spet mudilo. Zdaj pa bomo imeli referendum, na katerem bodo volivci odločali ali razveljaviti odločitev poslancev, ki povrhu ni v skladu z zavezami vlade nekaj pozneje na vrhu Nata, ki so bolj ambiciozne od poslanske resolucije.

To, da se s posvetovalnim referendumom razveljavlja sprejeto odločitev poslancev, je zloraba. To ni namen posvetovalnih referendumov. Za to imamo prave referendume. Za pravi referendum bi morali pobudniki zbrati 40.000 podpisov, na referendumu pa doseči kvorum. Pri posvetovalnem referendumu ničesar od tega ni. Imeli ga bomo, ker imamo na vrhu parlamenta predsednico Urška Klakočar Zupančič, ki si domišlja, da lahko stori karkoli in da ni pravil in ne posledic. In s koalicijo tudi kar naprej sklicuje izredne seje parlamenta, zakone in druge odločitve pa sprejemajo po vojaških postopkih za vojne in naravne katastrofe. Kot razlog za to navajajo: ker smo mi tako odločili. Smo večina.

Ta logika je značilna za izjemno arogantne in zmešane. Nerodno je, če takšni vodijo državne inštitucije.

Podobno zmešano vladna koalicija deluje tudi sicer. Na vrhu Nata se je, ker je bilo to nujno zaradi mednarodnih okoliščin, zavezala še k višjemu povišanju proračuna za obrambo od tistega, kar bo na referendumu in mu menda vladne stranke nasprotujejo, a so to potrdile. Zaveza z vrha Nata, proti kateri so, a so jo tudi potrdili, pa velja tudi za prihodnje vlade in je posvetovalni referendum ne more odpraviti. Nimamo jih za to v ureditvi. Vse evropske države Nata so se strinjale z dodatnim denarjem. Brez izjeme. Premier zdaj ustvarja vtis, da referendum še o Natu predlaga, ker njegova stranka podpira članstvo v obrabnem zavezništvu zahodnih demokratičnih držav z višanjem izdatkov.

A to ni res. Smo med daleč najslabšimi po denarju, ki ga vlada namenja za obrambo. Zaradi Goloba. Ob Levici pa prav poslanci Svobode slovijo kot največji nasprotniki Nata. Če je zaradi koga veliko ljudi proti Natu, je zaradi njih.

Nato združuje demokratične države, v katerih spoštujejo vlogo opozicije, mediji pa niso neposredno podrejeni oblasti. Vlada Roberta Goloba je zavladala z obsežnimi čistkami v medijih in s poniževanjem opozicije, ki ji je onemogočila običajen nadzor oblasti in ki opozicijo, skupaj z mediji, ki niso povsem podrejeni vladajočim, preiskuje in preganja s policijo, kjer so tudi izvedli čistke, in s posebnimi parlamentarnimi preiskavami.

Levico, ki je čisto uradno proti Natu, je Golob sam spravil v vlado in ji prepustil ministrstvo za kulturo in vpliv na medije, s pomočjo tega vpliva in močno iz proračuna zalite vojske zasebnih zavodov pa že več let širijo svoje ideje proti Zahodu in Natu, ki so delu populacije zelo domače, ker so jih vajeni še časa prejšnjega komunističnega režima. Od tod tudi strahovita medijska in politična pristranost, ko gre za dogodke na Bližnjem Vzhodu.

Enaka ideologija je v ozadju.

Večino v parlamentu bi imel Golob tudi brez Levice. A jo je hotel v vladi. In s tem okrepiti vpliv nasprotnikov Nata in Zahoda. Za to je ob prevzemu oblasti takoj odpovedal nakup modernih osemkolesnikov. To je njegova politika. Povrhu pa so najhujši nasprotniki Nata ob Levici njegovi poslanci. Lena Grgurevič je pred odločanjem o referendumu v petek znova povedala: “Torej, jaz sem že leta 2003 glasovala proti Natu, kar si mislim o njem sedaj, mislim, da je kar znano. Zame je to eden največjih kršiteljev mednarodnega prava. Izrojen sistem, nikakor varnosti, prav obratno.” Že, ko so sprejemali resolucijo o več denarja za obrambo je z Matejem Tašnerjem Vatovcem iz Levice besnela čez Nato, ker bi naj bombardiral Beograd. Kot da smo še vedno pod Beogradom. Kot da niso od tam nekoč napadli nas. Mi pa njih nikoli.

Smo skratka v položaju, ko vladne stranke in tudi poslanci Svobode, Grgurevičeva ni osamljena, Natu ostro nasprotujejo. V med resnimi strankami le oni. V politiki pa ima enaka skrajna stališča le še nekaj njihovih možnih bodočih koalicijskih partnerjev, denimo Vladimir Prebilič, ki stranko šele dela, in Zoran Stevanović, ki Resni.co že ima. Alternative za naivne.

Premier predlaga posvetovalni referendum o izstopu iz Nata in se nam prodaja kot podpornik Nata, čeprav ima vlado iz strank, ki so čisto naravnost proti Natu in so proti tudi njegovi poslanci. Pa tudi njegovi možni bodoči koalicijski partnerji.

Koalicija zmešanih z norimi idejami, ki lahko zapravi, kar smo vsaj mednarodno podedovali dobre dediščine od vlad Lojzeta Peterleta, Janeza Drnovška, Antona Ropa, Janeza Janše in Boruta Pahorja, ki niso potrebovale posvetovalnih referendumov, da bi ugotovile vsaj to, kaj je prav za državo v zapletenem mednarodnem okolju, ki ga pretresajo vojne in konflikti.

Če so ljudi že povabili na referendum, pa jih tiste vlade niso za to, da bi tratili njihov čas za nekakšna posvetovanja, ker sami ne vedo, kaj bi radi. In to potem, ko so se celo že odločili. In zdaj pravijo, da so proti lastnimi odločitvam.

Ki so jih že sprejeli v parlamentu in v vladi za obveze v Natu.