Polom Goloba v DZ, napoveduje pa še bolj bedast posvetovalni referendum

Last Updated on: 5th julij 2025, 06:54 dop

V parlamentu so poslanci vseh strank razen Svobode izglasovala posvetovalni referendum, ki ga je predlagala vladna Levica o načrtih svoje lastne vlade, koliko denarja bo namenila obrambi. Proti referendumu so bili ob poslancih Svobode le še Eva Irgl, Anže Logar in Miha Kordiš. Na polom v parlamentu, ko premier ni bil pripravljen na razplet glasovanja vezati zaupnice svoji vladi, kar mu je pred tem svetoval Janez Janša, so se iz Svobode odzvali tako, da so napovedali posvetovalni referendum o izstopu iz Nata. Kar je še bolj neumno. Vstop v Natu je bil namreč potrjen na posebnem ustavnem referendumu in tega ni mogoče odpraviti kar z navadnim ne zavezujočim posvetovalnim referendum.

Glasovanje se je razpletlo tako:

Glasovanje pomeni, da bomo na referendumu odločali o vprašanju: “Ali ste za to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti do leta 2030 dosegli 3% bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.«

Vprašanje na referendumu je oblikovano tako, da je mogoče biti proti tudi zaradi tega, ker si za več, k čemer se je premier na vrhu Nata s svojo vlado, v kateri sta tudi Levica in SD, nedavno tudi zavezal. Iz Levice in SD so za referendum, ker so za manj, trdijo pa, da so odločitev lastne vlade za več spregledali, ker so bili že na dopustih in nepozorni. To je nenavadno, ker je gradivo pripravilo zunanje ministrstvo Tanje Fajon (SD) in so vsaj tam težko spregledali. Povrhu imajo ministri, če gredo na dopuste, namestnike.

Šlo bo skratka na referendumu predvsem za nezaupnico vladi, ki so jo sprožili iz vlade same. Opozicija, ki sicer ne bi imela možnosti, pa je vladni konflikt podprla in dodatno razkrila. Premier si ni upal narediti reda v koaliciji. Račun bomo pa, s sedmimi milijoni za referendum, ki bo precej nesmiseln, zaradi Golobovega precej bojazljivega manevriranja, ko ni naredil reda v lastni koaliciji, plačali vsi državljani.

Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša se je odzval tako:

“Ko je Slovenija vstopala v Nato, je bila takratna vlada pod vodstvom dr. Drnovška pripravljena sodelovati z opozicijo. Skupaj smo ustanovili odbor za Nato in skupaj smo vodili kampanjo. In uspeli. Slovenija je bila nekaj časa bolj varna. Aktualna Golobova vladna koalicija pa se ni sposobna uskladiti niti med seboj. Kaj šele z opozicijo. Danes pa poslušamo ministra za obrambo, ki poziva na enotnost. Kakšno sprenevedanje, kakšna arogantnost. Glede enormnega povečanja obrambnih izdatkov pred vrhom Nata niso sklicali niti seje Sveta za nacionalno varnost, niti ene same koordinacije parlamentarnih strank. Takšnega sestanka ni bilo niti glede obrambne resolucije. Sprejeli so slab dokument, ki ne opravičuje povečanja sredstev za obrambo na 20% proračuna. Ne povedo, kako naj bi prišli do 40.000 vojakov in komu naj bi bila nova orožja pravzaprav namenjena. Zato je lahko razprava pred posvetovalnim referendumom priložnost za popravni izpit, ki mora strezniti vladajoče ter skrajšati njihov škodljiv mandat. Sam referendum je posvetovalne narave, ne bo imel pravnih, imel pa bo politične posledice. Razprava je še kako potrebna, referenduma samega zaradi dvojne igre vladajočih itak ni možno dobiti, na neveljavno glasovnico je zato treba preprosto napisati: DOL Z NESPOSOBNO IN RAZGLAŠENO VLADO!

Stranka SDS se zaveda:

1. da je varnost Evrope in z njo Slovenije bistveno nižja kot pred desetletji, kajti v dveh desetletjih tega stoletja smo lastne kapacitete zanemarili in postali strateško odvisni od cenenih energetskih virov iz Rusije, industrijskih izdelkov iz Kitajske in od ameriškega obrambnega dežnika. Brez tega Putin ne bi napadel Ukrajine;

2. da je kolektivna obramba v Nato učinkovitejša in cenejša, kot če se braniš sam, tako kot smo se morali ob agresiji JLA leta 1991, vendar te nihče ne bo branil, če se nisi sposoben braniti tudi sam;

3. da obljube zaveznikom državo obvezujejo ne glede na to, katera vlada jih daje;

4. da levičarska vlada ni sposobna racionalno porabiti 20% proračuna za obrambo, kar so jasno dokazali z resolucijo;

5. da je slovenska vlada dolžna graditi nacionalni obrambni in varnostni sistem tako, da bo prvenstveno zagotavljal varnost Slovenije in šele nato vse drugo;

6. da se lahko šele potem – ko bomo vedeli tudi, koliko vojakov, kdaj in kako jih bomo zagotovili – racionalno odločamo, koliko denarja za obrambo res potrebujemo in kdaj.

Referendumska kampanja, ki si jo je manipulativno zakuhala vladna koalicija sama, naj bo zato porabljena za racionalno, pa čeprav zapoznelo razpravo o sicer izjemno pomembni temi.”

Predsednik Demokratov Anže Logar, ki je v parlamentu glasoval proti referendumu, pa tako:

“Rezultat današnjega glasovanja in odziva predsednika vlade je: Robert Golob ni državnik. Slovenska politika je dosegla novo dno, katere prva žrtev je kredibilnost Slovenije na mednarodni sceni. Namesto resnega in odgovornega odnosa do varnostnih vprašanj, smo priča razpravam, ki spodkopavajo zaupanje naših zaveznikov in postavljajo pod vprašaj temelje zunanje politike. In so v absolutnem nasprotju s ključnimi dokumenti zunanje politike. S posvetovalnim referendumom se želi izničiti voljo ljudi iz leta 2003. In to tudi s pomočjo strank, ki so tedaj navijale za članstvo v zvezi NATO. Namesto vsebinskega sodelovanja in skupnega iskanja rešitev, politične stranke danes vodijo ideologije. Slovenija potrebuje trezno, povezovalno in odgovorno politiko – ne pa eksperimentov, ki ogrožajo njen ugled in stabilnost ali zaradi kratkoročnih ciljev tvegajo dolgoročni ugled države v mednarodni skupnosti. Namesto sodelovanja imamo danes ideološke boje tudi na področju zagotavljanja varnosti, namesto odgovorne politike pa oportunizem, če ne celo maščevalnost. To ni pot, po kateri lahko Slovenija hodi v času globalnih kriz in vse večjih varnostnih izzivov. Referendum o izstopu iz zveze NATO ni le nedogovoren, je nevaren. Nevaren za globalno umeščenost naše države, za njeno mednarodno verodostojnost in za stabilnost regije. Gre za politični eksperiment brez primere, ki odpira vrata skrajnostim. Medtem, ko sta se zvezi NATO nedavno z razlogom pridružili Finska in Švedska, bo v Sloveniji potekala razprava o izstopu, v času, ko nedaleč stran od nas poteka ruska agresija na Ukrajino!! Slovenija danes bolj kot kadarkoli potrebuje državnike. Zmernost. Demokrati imamo ekipo z jasno vizijo in odgovornostjo do države. V tem trenutku smo edini vir stabilnosti in v naših temeljih zavezani k sodelovanju. In tako bo tudi ostalo.”