Čudo: Velikanska prednost Svobode Damjaniću izpuhtela, SDS prva

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:53 pop

Do skoraj neverjetnega preobrata je prišlo v meritvah Ninamedie za Dnevnik. Prejšnji mesec je Svoboda Roberta Goloba pred SDS Janeza Janše vodila za več kot sedem odstotnih točk. Prednost, ki jo je imela že prejšnje mesece, je še povečala. Ta neverjetna prednost pa je zdaj nenadoma izpuhtela. SDS je celo pred Svobodo. Po meritvah te agencije sploh prvič po zadnjih volitvah. Meritve Mediane za POP TV in za Delo izenačenost ali prednost SDS pred Svobodo kažejo že več mesecev. V šali bi lahko rekli, da so pod pritiskom drugih raziskav zdaj popustili še anketirani v agenciji, ki je v lasti Nikole Damjanića. Je pa, drugače kot po drugih meritvah, po Ninamedii na tretjem mestu še naprej Nova Slovenija Mateja Tonina, ki jo je po pred tednom objavljeni raziskavi Mediane za Delo po SD Tanje Fajon prehitela celo še Levica, ki jo še vodi Luka Mesec. Mesec na kongresu stranke ni zmagal, novega šefa tam še iščejo.

Ninamedia je po financiranju blizu Zoranu Jankoviću, Damjanić je v preteklosti stranke leve sredine zastopal kot nadzornik na STA in kot programski svetnik na RTVS. Hkrati je za TVS meril popularnost strank, kar je bilo precej sporno. Podpora NSi je po meritvah Ninamedie zelo stabilna. Zadnje mesece ji vsakič namerijo skoraj natančno deset odstotkov. Prikaz, kako je nenadoma skopnela velikanska prednost Svobode pred SDS in kako konstantni so deleži NSi, kaže grafika.

Ninamedia je zanimiva še po lestvici popularnosti politikov, na kateri je na tretjem mestu pred premierom Robertom Golobom nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak, ki slovi po ostrih kritikah predsednika SDS Janeza Janše. Z izjemo Anžeta Logarja (SDS) in Novakove so najbolje ocenjeni politiki na lestvici Dnevnika, ki velja za bolj levo usmerjen dnevnik, vsi z leve.

Kako je po visokih deležih za Svobodo in po veliki prednosti te stranke pred SDS zadnje mesece meritev Ninamedie za Dnevnik izstopala in kako se je zdaj to nenadoma spremenilo, kaže tudi daljši grafični prikaz:

Velikanske razlike med raziskavami lahko, a le deloma, pojasni različen način meritev. Ninamedia v vprašalniku anketiranim ponuja le pet parlamentarnih stranke, vse preostale so “drugo”. Mediana v svojih raziskavah anketiranim ponuja vse večje stranke. Po zadnji meritvi Mediane za Delo je za stranke, ki niso v državnem zboru, skupaj glasovalo 9,6 odstotka vseh anketiranih. Največ za Resni.co, ki bi se po preračunu za anketirane, ki so se opredelili za stranke, celo uvrstila v državni zbor z več kot štirimi odstotki. Ninamedia je za Dnevnik za vse “druge” skupaj namerila le 1,3 odstotka podpore med vsemi anketiranimi.

Da bi na volitvah vse druge stranke ob peterici parlamentarnih zbrale manj kot dva odstotka glasov (med opredeljenimi za stranke) je skoraj povsem neverjetno, kar kaže, da ta raziskava ni resna napoved razmerij moči na volitvah.

V grafikah in članku so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. Izvirni deleži podpore strankam različnih raziskav, kot so jih objavili mediji, ki so temelj za preračune, so objavljeni v preglednici (s klikom lahko vse preglednice povečate):

Podatke, ki so bili temelj za preračunavanje, navajam, ker to olajša razumevanje razlik med meritvami in omogoča tudi preverjanje, če je prišlo pri prenosu in obdelavah podatkov morebiti do napak.