Fiskalni svet o višanju plač, stroškov dolgotrajne oskrbe, investicij…

Last Updated on: 5th december 2024, 06:26 pop

Tudi Evropska komisija je ocenila, da srednjeročni fiskalno strukturni Načrt za obdobje 2025-2028 formalno ustreza zahtevam. Ob tem podobno kot Fiskalni svet opozarja na možnost, da bo dejanska rast neto izdatkov višja od dovoljene. To naj bi bilo zlasti odraz sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe, reforme zdravstvenega sistema in odstopanj od načrtov pri izvedbi večjih investicijskih projektov. Da bi lahko bila rast neto izdatkov višja od zahtevane, nakazuje tudi sprejeta sprememba državnega proračuna za leto 2025, ki predvideva rast porabe brez interventnih ukrepov za 12,3 odstotka. Po načrtu bi lahko rast neto izdatkov celotnega sektorja države v letu 2025 znašala največ 5,6 odstotka.

To so iz Fiskalnega sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, opozorili ob objavi nove številke publikacije Mesečna informacija na svoji spletni strani, katere ključni poudarki so še:

· Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v enajstih mesecih letošnjega leta znašal 0,4 milijarde evrov oziroma slabo tretjino primanjkljaja v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj v letu 2024 znašal 1,4 milijarde evrov. Tako naj bi primanjkljaj v decembru znašal kar milijardo evrov. To je enako kot v decembru 2023 in znova odpira možnost za neracionalno porabo ob koncu leta.

· Saldo brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je izkazal presežek v višini 0,1 milijarde evrov, podobno kot v enakem obdobju lani. Odhodki za interventne ukrepe so znašali 0,5 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa okoli 1,2 milijarde evrov. Letos je za interventne ukrepe brez upoštevanja Sklada za obnovo predvidenih 0,7 milijarde evrov odhodkov.

· Rast »očiščenih« prihodkov (brez interventnih ukrepov) je bila v enajstih mesecih letos (9,4 %) precej višja kot v enakem obdobju lani (3,1 %). Tudi rast »očiščenih« odhodkov (brez interventnih ukrepov), ki je znašala 9,3 %, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani (7,2 %) okrepila. Letošnja rast odhodkov je zlasti posledica visoke rasti vplačil v  proračunske sklade, zlasti v novo ustanovljen Sklad za obnovo, ter transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin.