Klakočar Zupančičeva klicala policijo, Sukičeva vpila

Last Updated on: 5th november 2024, 03:33 pop

Zaradi ostrih tonov, ko je Urška Klakočar Zupančičeva (Svoboda) grozila Andreju Hoiviku (SDS), ko je napovedala, da bo zaradi njega poklicala policijo in ga opozarjala, da se sploh ne zaveda, kako resne stvari počne, je zvečer državni zbor za nekaj časa prekinil sejo o 8.346 evrih, s katerim je ministrica za kulturo Asta Vrečko lani nagradila Svetlano Makarovič, ker se je leta 2000 nepreklicno odrekla Prešernovi nagradi zaradi ideološko političnih razlogov. Klakočar Zupančičeva je že pred nenavadnim konfliktom s Hoivikom presenetila z oceno, da bi sodišče odločilo, da mora ministrica za kulturo Asta Vrečko izplačati nagrado Svetlani Makarovič, ki se ji je ta leta 2000 nepreklicno odpovedala. Tako je nekdanja sodnica, ki je sodno kariero končala še pred kandidaturo za poslanko, prejudicirala sodno odločitev:

“Računsko sodišče je ugotovilo zgolj, da ministrstvo za kulturo ni bilo dolžno izplačati nagrade zaradi zavrnitve s strani nagrajenke, ker je presojalo vse skupaj s strani svojega delovnega področja, nikoli pa, da ne obstoji pravna podlaga za izplačilo. Kot sem že rekla, računsko sodišče je zadevo gledalo z vidika zakona o javnih financah, ne sme pa računsko sodišče in ne more presojati veljavnosti pravne podlage za izplačilo nagrajenki, za kar je, kot sem rekla, pristojno le sodišče, in nekaj vam povem, sodišče bi – in v to sem zelo trdno prepričana – ugotovilo, da pravna podlaga je in da obveznost izplačila nagrajenki, ne glede na njeno zavrnitev v letu 2000 obstoji in morebitna tožba s strani nagrajenke do države za izplačilo nagrade bi bila dobljena in to bi bila velika sramota za našo državo.”

Svetlana Makarovič se je nagradi leta 2000 nepreklicno odrekla, ker ni želela biti na odru s patrom Markom Rupnikom, ki je nagrado dobil za mozaik v papeževi kapeli Redemptoris Mater v Vatikanu. Makarovičeva, ki je ugledna levičarska umetnica in politična aktivistka, slovi po poveličevanju komunističnih simbolov in po sovraštvu do katoliške skupnosti, še posebej do duhovniške hierarhije. Lani je nagrado od Aste Vrečko ponovno zahtevala, ker se je pokazalo, da je duhovnik Rupnik v preteklosti “nečistoval” z nunami, česar po cerkvenih pravilih ne bi smel. Zakaj bi to bil temelj, da bi skupaj z njim nenadoma raje prejela nagrado, ni povsem jasno. Prešernov sklad ji nagrade ni bil pripravljen znova dodeliti in je povabiti na podelitev. A se je tja povabila sama in tudi nastopila, kar so na TVS tudi neposredno prenašali, čeprav ni bilo del programa. Vrečkova pa je več mesecev pozneje Makarovičevi tudi izplačala 8.346 evrov.

Seja državnega zbora je bila v večernih urah za kratek čas prekinjena, ko je Andrej Hoivik večkrat zapored prosil ministrico za kulturo Asto Vrečko, naj pojasni, kako se je odzvala na uradni zaznamek o pritiskih predstavnika nevladne organizacije, da mora v njegovo korist uslužbenka ravnati nezakonito v postopku javnega razpisa. Zaznamek je bil objavljen tudi v medijih. Klakočar Zupančičeva se je na to odzvala tako: “Zdaj pa je tega dovolj. Tega je zdaj v tem parlamentu dovolj. To se pravi, pričakujem, da mi boste, ko bomo končali, mi boste to dali in bom jaz poklicala policijo, res, in jim bom predala vse to, kar imate, in hkrati povedala, da vi kot oseba, javni funkcionar, niste tega prijavili na policijo. Tega je zdaj dovolj. S takimi stvarmi se v parlamentu več hecali ne bomo…”

Sukičeva nekoliko vpila čez mize

Hoivik se je zahvalil, da bo tudi Klakočar Zupančičeva pomagala, da se vsebini uradnega zaznamka, ki je bil tudi javno objavljen, pride do dna in bo pridobljen odgovor, kaj je bila posledica tega uradnega zaznamka o pritiskih na uslužbenko. Klakočar Zupančičeva pa je nadaljevala: “Me niste razumeli, gospod Hoivik? Vi ste mi to dal zdaj. Vi niste tega prijavil policiji. Pa vi razumete resnost tega, kar se dogaja? Kaj vi vsi razumete resnost tega, kar se dogaja? Ne razumete resnosti tega. To ni hec več. Tole ni več politična igra. To so kazniva dejanja. In tole ni več hec, kar se gremo…”

Ko ji je Hoivik očital, da mu kot poslancu grozi, je Klakočar Zupančičeva to zanikala in potem prekinila sejo. Ko ni bilo seje, je podpredsednica iz vrst levice Nataša Sukič v dvorani še nekaj časa precej vpila čez mize na Hoivika. Tako:

Kaj je vsebina uradnih zaznamkov, zaradi katerih je Klakočar Zupančičeva skupaj s Sukičevo nekoliko izgubila živce, je že prej opisala poslanka SDS Alenka Jeraj z vprašanji Asti Vrečko. Tako: “Uradni zaznamek, o katerem nič ne veste, kljub temu, da je bil že pred dvema mesecema objavljen v časopisih. Bi vas prosila še za odgovor, kaj se je zgodilo potem s tem razpisom, pri katerem je Urška Centa zahtevala, da se ji dovoli, da dopolni nepopolno vlogo po roku. Ali jo je dopolnila, ali je ni. Kaj je bilo potem s tem razpisom? Je bil razveljavljen, so vsi ostali prijavitelji imeli tudi imeli možnost, da po roku popravljajo svoje prijave? In enako, kaj je z vplivanjem Gala Furlana, ki je prav tako zahteval in se skliceval pri tem na Roka Avberja, da, ali ste preverili te grožnje in ali je dobil sredstva iz tega razpisa, glede na to, da je zamudil rok in da pač po pravilih, ki veljajo, tega ne bi smel dobiti. Tako da, bi vas lepo prosila, da mi odgovorite tudi na to dvoje, kaj se je s tem zgodilo?”

Zdaj pa še skrajno desni mediji

Asta Vrečko je odgovorila tako: “Glede uradnega zaznamka. Uradni zaznamek je napisan s strani uradnika. Vsak lahko vanj napiše, kar želi, če je eno, če ni potrjen s strani drugih vpletenih in nihče tega ne potrdi ali odobri. In že večkrat omenjeni uradni zaznamek, ki je bil tudi objavljen na nekaterih skrajno desnih medijih, ni bil nikoli prijavljen, ne nadrejenim, ne meni osebno, nikomur na ministrstvu, kolikor je meni znano. Do mene absolutno, ali kabineta to ni prišlo in zato jaz sama za njegov obstoj ne morem vedeti. In če uradnica tega ni poslala pristojnim, ni poslala ga meni ali komurkoli v kabinetu, potem ne morem sama poznati vsebine. In absolutno je pa bil objavljen na teh portalih, ampak ni bilo treba se obrniti na medij, ampak zgolj na pristojne, da bi za obstoj tega napisanega vedeli in bi se lahko tudi odzvali. Je pa uradni zaznamek – še enkrat – ima svoj zelo jasen namen, tudi čemu je namenjen. In karkoli tam notri piše, kadar ni potrjen s strani drugih oseb, je pač zapis uradnika, enostranski zapis uradnika.”