Pomoč Jourove k političnim čistkam na RTVS in nastavljanju kadrov brez izobrazbe
|Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:10 pop
Kako se je podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova politično vmešala v odločitve države in ustavnega sodišča v primeru zakona o RTV, sta danes predstavila predsednik SDS Janeza Janše in poslanec v Evropskem parlamentu Milan Zver.
Janša opozoril, da se je Zver dolgo prizadeval, da je prišel do dokumentov o tem: “Komisarka je to vztrajno zavračala in šele na posredovanje evropske ombudsmanke je prišlo do delnega razkritja dokumentov. Najprej se iz dokumentov ni dalo kaj veliko razbrati, ker je bilo vse črno, po zadnji odločitvi Evropske komisije pa je Milan Zver dobil zajeten kup dokumentov.” Iz posredovanega gradiva izhaja, da je naš sum, da se je evropska komisarka, v nasprotju z zakonodajo, vmešavala v notranje in ustavnopravne zadeve Slovenije potrjen”. Zver pa je predstavil netransparentnost komisarke, ki je zadolžena prav za transparentnost, ter jo pozval k odstopu: “Hoteli smo poudariti, do kje si je upala posegati v zakonodajni proces, ki se dogaja v Sloveniji. Pri tem gre za nesprejemljivo vmešavanje komisarke. Želeli smo tudi opozoriti na zlorabo položaja, opustitev dolžnega ravnanja, največji očitek, ki se lahko naslovi na komisarko Jourovo pa je, da je poskušala politično vplivati na delovanje slovenskih institucij, kar je v nasprotju z Lizbonsko pogodbo in pogodbo o delovanju Evropske unije.”
Janša je dogajanje povzel tako: “Prišli so ustavnemu sodišču v “provinci” republiki Sloveniji povedati, da naj to (zadržanje Zakona o RTV*) spremenijo. In Ustavno sodišče je to naredilo. Smo pri temeljnem vprašanju suverenosti države. Slovenija te suverenosti ni prenesla na Evropsko unijo.”
Cilji obiska na ustavnem sodišču so v dokumentih, ki jih je Zver le pridobil, s cenzurirano tretjo alinejo, opisani tako:
Da komisarka poučuje ustavno sodišče o političnih priporočilih, ki jih je leto prej sama spisala in o tem, da je zakonodaja EU nad slovenskim pravnim redom, je precej nenavadno tudi, če tretje alineje ne vidimo.
Kot sem poročal je Zveru evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly v začetku leta ugodila, da mora Evropska komisija najkasneje do februarja letos odgovoriti na poslančevo zahtevo po objavi vseh internih dokumentov povezanih z obiskom komisarke Vere Jourove v Sloveniji. Za dostop do vseh dokumentov se Zver neuspešno trudi že od takrat, ko je evropska komisarka na vrat na nos obiskala našo državo in tudi ustavno sodišče, ki je zadržalo izvedbo zakona o menjavi celotnega vrha RTVS. Po obisku se je na ustavnem sodišču nenadoma zgodil preobrat in manjšina sodnikov (štirje) je preglasovala odločitev petih ustavnih sodnikov pred tem o zadržanju menjav na RTVS, dokler ne presodijo ustavnosti.
O obisku na ustavnem sodišču, kjer je bila že drugič (kar je neverjetno pogosto) in o pogovoru s predsednikom našega ustavnega sodišča Matejem Accettom, je Jourova pozneje povedala: “Prisežem, da o odločitvah glede nacionalne radiotelevizije s predsednikom ustavnega sodišča nisva spregovorila niti besede.” Jasno pa je, da je bil obisk v občutljivem obdobju in ga je bilo mogoče razumeti tudi kot pritisk in prepričevanje tudi, če ni bila vsebina konkretne odločitve ustavnega sodišča na dnevnem redu pogovorov.
Po nenavadnem preobratu na ustavnem sodišču po tem obisku je vladajoči koaliciji Roberta Goloba na nadzorniške, direktorske in uredniške položaje uspelo nastaviti svoje kadre in izvesti čistke tudi med novinarji in uredniki. Celo na cesto so jih in jih še mečejo zaradi povsem političnih razlogov, ki jih je opisal tudi Golob sam, ko je na TVS Tanji Starič povedal, da je skupna misija, za katero ve tudi novinarka Staričeva, očistiti TVS janšistov.
Čistke in šikaniranja novinarjev so posledica spremenjene odločitve sodnikov Mateja Accetta, Rajka Kneza, Katje Šugman Stubbs in Špelca Mežnar, ki so po vsega dveh mesecih razveljavili sklep o začasnem zadržanju odstavitve vrha RTV Slovenija, ki ga je februarja sprejelo pet ustavnih sodnikov: Matej Accetto, Rok Svetlič, Marko Šorli, Klemen Jaklič in Rajko Knez. Proti so takrat bili Katja Šugman Stubbs, Špelca Mežnar in Neža Kogovšek Šalamon. Roka Čeferina so iz odločanja izločili, ker prihaja iz odvetniške pisarne, ki je vpletena v dogajanje. Pozneje so iz odločanja izločili še sodnico Kogovšek Šalamon, ki je bila v preteklosti direktorica Mirovnega inštituta in zanj dodatno dela tudi kot ustavna sodnica. Mirovni inštitut je za vladajoče sodeloval pri pisanju zakona o čistkah na RTVS in vodil kampanjo za to. Da je nekaj časa sodelovala v presojanju, je precejšen škandal. Povsem jasno je namreč, da ni bila nepristranska. Odločitve o zadržanju so spremenili z razlago, da se je pokazalo, da ne bo mogoče hitro odločiti o ustavnosti predčasne politične menjave celotnega poslovnega in uredniškega vrha RTVS.
Posledice obiska Jourove in spremenjene odločitve ustavnega sodišča so tudi povsem konkretne koristi na RTVS za vladne stranke, ki so vsem vidne. Nova odgovorna urednica TVS, ki so si jo nastavili, Polona Fijavž je dodelila posebno tedensko oddajo novinarju Mladine in znanemu propagandistu za Roberta Goloba pred volitvami Marcelu Štefančiču. Za urednike uredništev, tudi Štefančičeve nove oddaje, pa je nastavila novinarske aktiviste, ki so brez izobrazbe za opravljanje uredniških (in novinarskih) del. Za urednika uredništva TVS, denimo, Gregorja Drnovška z le srednješolsko izobrazbo, Vesno Pfeifer pa za urednico osrednjih informativnih oddaj in nove oddaje, ki jo je za usluge Robertu Golobu dobil novinar Mladine Marcel Štefančič. Tudi Pfeiferjeva ima le srednješolsko izobrazbo. In nista edina takšna.
Dokumenti, ki jih je Zver dobil, so takšni:
Komentarji (0)
Disqus Comments (1)