Skrivanje sojenj Jankovićem Dominike Švarc Pipan, sodnikom pa višanje plač na amaterski način

Last Updated on: 2nd december 2023, 08:43 pop

“Trije prejšnji ministri so bili ob nastopu mandatov naklonjeni objavi vseh sodb, kmalu za tem več ne,” tako v današnjem uvodniku v reviji Pravna praksa Jurij Toplak opozarja, da za pravosodnimi ministri stojijo ljudje, ki jim je v interesu skrivanje sodb sodišč, kar se je pokazalo že v prejšnjih mandatih. V uvodniku podrobno opisuje, kako se sodstvo že dolgo zapira pred javnostjo v lasten slonokoščeni stolp, hkrati pa v svet širijo neresnične informacije o transparetnem delovanju sodstva. Uvodnik je nadaljevanje opozorila urednika Pravne prakse Sandija Kodriča pred tednom, ki je podobno podrobno opisal, zakaj je nevaren predlog ministrstva za pravosodje, s katerim bi še dodatno omejili dostop do sodb sodišča, ki ga že zdaj večinoma ni.

Švarc Pipanova se tudi tokrat ni zmotila

Kodrič opozarja tudi na novinarske izkušnje s sodstvom, ki na laž postavljajo trditve o transparentnem delovanju, ki sem jih za Pravno prakso sam opisal v člankih v preteklosti. Celotno Kodričevo opozorilo je takšno:

Toplak podobno opozarja, da del vodstva ministrstva in sodstva poskuša doseči še dodatno skrivanje sodb pred javnostjo in čim težji dostop javnosti. Že pred leti je vrhovno sodišče izdalo sodbo, opozarja Toplak, ki je močno otežila dostop javnosti do sodb. Želijo si, da bi sodniki skrito pred javnostjo odločali, zakaj in koga zapre jo ali obsodijo. Ljudstvu ne bi dovolili, da sodbe, izdane »v imenu ljudstva«, vidi ali pa bi ljudstvu močno otežili, da pride do sodb. Leta 2020 je Vrhovno sodišče v sodbi, ki sploh ni obravnavala informacij javnega značaja, izvzelo sodbe iz sistema informacij javnega značaja. Odločitev je utemeljilo z neresnico, da »so sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč, zato sodba ni v ničemer omejila transparentnosti delovanja sodišč«. Vrhovni sodnik Erik Kerševan, poročevalec pri tej sodbi, ki so jo mnogi označili kot škandalozno, je nato v intervjuju za Večer, opozarja Toplak, ponovil: »Sodbe, odločitve sodišč morajo biti že s strani sodišč samih objavljene javnosti vedno, kadar gre za pomembne zadeve. Tako že ves čas objavljamo naše odločitve na vrhovnem sodišču.« In še: »Sodna praksa se v skladu s sodnim redom in drugimi predpisi tudi javno objavlja.«

“Happy end” pri Jankoviću

Dejansko velikanska večina sodb ni objavljena in ni dostopna niti pravnikom, odvetnikom in sodnikom samim. Na opozorila časopisa Dnevnik, da poskuša sodstvo še bolj prikriti svoje delo javnosti, ob sodbah bi skrili celo višine plač, se je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan odzvala, da je šlo za pomoto in da bodo besedilo popravili. Tarča kritik je bila Švarc Pipanova letos že, ko se je javno objemala z Zoranom Jankovićem, ki je v številnih postopkih pred slovenskimi sodišči, zaradi šlamparije pravosodja pa je bil odrešen sojenja v primeru farmacevtka. Ker so pa podrobnosti iz tega primera in neverjetna šlamparija tožilcev in sodnikov izcurljale v javnost, so na pravosodnem ministrstvu dodatno omejili dostop javnosti do podatkov o delu sodišč.

Pri objemanju z Jankovićem je Švarc Pipanova vztrajala, da niti ni šlo za pomoto in da bo takšnih objemov še veliko.

Toplak o predlogu, da bi v zakon dodatno zapisali, da sodbe niso dostopne javnosti, meni: “Ni šlo za pomoto. Zakonske predloge prebere toliko ljudi, da bi se težko nekdo zmotil in pomotoma vpisal, da sodbe ne bodo več javne. Bolj verjetno je, da je določbe o zaprtju sodb pred javnostjo v zakonske osnutke nekdo podtaknil, in po odzivu stroke in javnosti je pomota priročen izgovor.”

V uvodniku Pravne prakse odziva Toplak podobno kot pred tednom Kodrič opozarja, da so slovenska sodišča in sodni svet so med najbolj netransparentnimi v Evropi: “Vrhovno sodišče ne objavlja podatkov o vpisnikih in tekočih zadevah. Postopek izbire sodnikov je skrit pred javnostjo. O tem, kako sodni svet izbira sodnike, javnost ne ve nič. Njegovi objavljeni zapisniki so zaradi brisanja podatkov skrajno neinformativni. Raziskovalci smo predlani želeli opazovati eno od sej, a nas sodni svet ni spustil v sejno sobo.”

Višje plače sodnikov kar z izvrševanjem proračuna

Ko gre za višino plač sodnikov je Suzana Kos v časopisu Delo opozorila, da nameravajo vladajoči do 3. januarja, to je roka, ki ga je postavilo ustavno sodišče, da parlament odpravi neustavnost pri določanju plač funkcionarjev, plače sodnikov povišati kar dopolnilom, ki ga bo vložil predstavnik Gibanja Svoboda k zakonu o izvrševanju proračuna. Če se to res zgodi, bo to še dodaten hud amaterizem, ker ta zakon, ki vsakič velja le eno leto, nikakor ni namenjen določanju višine plač funkcionarjev. Kosova je zapisala, da se bo tako morda s srečnim koncem končala zgodba, ko je happy end v začetku leta na izrednem občnem zboru sodniškega društva napovedal že predsednik vlade Robert Golob z obljubo sodnikom o 600 evrov takojšnjega bruto mesečnega dodatka, ki ga pa potem ni bilo, ker bi bila kršitev ustavne ureditve z načinom dodeljevanja z retroaktivnim učinkom po postopku za vojne in naravne katastrofe, ki so ga izbrali vladajoči v začetku leta, prehuda.

Toplak v kolumni v pravni praksi ministrstvo za pravosodje in oblast poziva:

“Ministrstvo za pravosodje ima izvrstno priložnost, da izkaže svojo naklonjenost vladavini prava s tem, da na spletu objavi vse sodbe, pravnomočne in nepravnomočne. Pri nekaterih sodbah je prav, da so anonimizirane do te mere, da se ne prepozna strank postopka. Sodbe so na sodiščih že v digitalizirani obliki in tehnologija omogoča anonimizacijo. Anonimizacijo in objavo je mogoče izvesti tako hitro in poceni, da če je ministrstvo ne more izvesti ali ne more z razpisom pridobiti izvajalca, lahko pomagamo s skupino raziskovalcev in študentov in jo brezplačno naredimo v nekaj mesecih. Objava sodb bo povečala predvidljivost in s tem zaupa nje v pravo in sodstvo ter prispevala k poenotenju sodne prakse. Sodstvo bo videno kot transparentno in odgovorno javnosti, ki ji služi. Spletna zbirka sodb bo neprecenljiv vir za pravne raziskave. Omogočila bo enostaven dostop do pravnih precedensov in odločitev, bistvenih za odvetnike, raziskovalce in študente. Vodila bo do bolj dosledne uporabe in razlage prava, kar bo koristilo pravni skupnosti in javnosti.”