Intimno in poslovno, in to celo v Makedoniji, podjetni sodnik Miodrag Đorđević bo novi Branko Masleša

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:37 pop

Miodraga Đorđevića, ki je v preteklosti že kandidiral za šefa vrhovnega sodišča, evropskega sodnika in tudi za ustavnega sodnika, a vsakič propadel, je ministrica Dominika Švarc Pipan (SD) poslancem predlagala za predsednika vrhovnega sodišča. Đorđevića je koalicija Marjana Šarca po številnih zapletih pred slabimi tremi leti že izvolila za podpredsednika vrhovnega sodišča. Predlagal ga je še pravosodni minister vlade Mira Cerarja Goran Klemenčič, katerega namestnica (državna sekretarka) je bila Đorđevićeva intimna partnerka Tina Brecelj, s katero ima dva otroka. Zaradi pisanja o težavah s precej živahnim sinom, ki ga ima Đorđević z Brecljevo, na osnovni šoli Poljane (že prej pa Prežihov Voranca), je posamezne medije vplivni par celo prijavil policiji. Enega od člankov, ki so še dodatno razjezili, si lahko preberete na povezavi tukaj. Kot podpredsednik vrhovnega sodišča je Đorđević nasledil vrhovno sodnico Nino Betteto, s katero je bil pred tem poročen, z njo ima hčerko. Vrhovna sodnica Bettetova je, ko se je konec leta 2016 iztekel mandat Branku Masleši, kot podpredsednica vodila vrhovno sodišče, dokler leta 2017 za predsednika ni bil izvoljen Damijan Florjančič, ki se mu mandat izteče februarja. Če Đorđević prihodnje tedne ne bo izvoljen za predsednika, bo v podobnem položaju kot nekoč Bettetova. Več o propadlih kandidaturah Đorđevića v preteklosti in nenavadnih razlogih lahko preberete tukaj:

Tudi nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je bil v sodniški karieri večkrat zavrnjen, preden ga je levi del državnega zbora postavil povsem na vrh rednega sodstva. Kot bo zdaj Đorđevića. Letos najprej dvakrat za vodenje vrhovnega sodišča ni kandidiral nihče. V tretje je kandidiral le Đorđević, ki pa bo čez tri leta dopolnil 70 let in bo s tem izgubil sodniški mandat in tudi pravico voditi vrhovno sodišče. Mandat šefa vrhovnega sodišča je šest let.

Sodnik Đorđević je delal za vlado druge države

Đorđević v preteklosti ni bil podjeten le intimno, še bolj je šel na meje poslovno: leta 2016 je svetoval vladi Makedonije in v tistem času ni opravljal sodniške službe na vrhovnem sodišču. Mandat so mu, ko je delal za tujo vlado, zamrznili.

Sodnikom je dodatno delo, ker imajo privilegij mandata do upokojitve, dovoljeno le izjemoma. Pravosodni minister Klemenčič se je ob kandidaturi Đorđevića za podpredsednika vrhovnega sodišča izognil odgovoru na poslansko vprašanje, ali je bil Đorđević napoten na mednarodno civilno misijo v Makedonijo. V tem primeru bi mu lahko “zamrznili” sodniški mandat, ko je bil v tujini. V Makedoniji je svetoval tamkajšnji vladi. Klemenčič se je razglasil za nepristojnega odgovoriti. Nič ni videl, nič ni slišal. Je pa Đorđevića predlagal za podpredsednika vrhovnega sodišča. Zdaj pa Dominika Švarc Pipan še za predsednika vrhovnega sodišča. Da bo pomagal Makedonski vladi je Đorđević obvestil svojega tedanjega šefa Maslešo, ker zakon določa, da mora vrhovni sodnik o dodatnem delu obvestiti svojega šefa.

Zakon o sodniški službi pravi: “Če predsednik sodišča meni, da gre za delo, ki ga sodnik po določbah tega zakona ne sme opravljati, predlaga sodnemu svetu, da odloči o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo, in o tem obvesti sodnika. Če sodni svet odloči, da je delo nezdružljivo s sodniško funkcijo, ga sodniku prepove sprejeti.” Masleša je sprožil postopek, da bi Đorđeviću svetovalni posel prepovedali. A med člani sodnega sveta je prišlo do spora. Del članov, tudi tedanji predsednik sodnega sveta, je ocenjevalo, da se zakona ne sme kršiti in bi svetovanje vrhovnega sodnika tuji vladi prepovedali. A je večina glasovala za podjetnost in dodatno službo. Na problematičnost kršenja zakona sodnikov je opozorila revija Reporter. Takratni poslanec Vinko Gorenak (SDS) pa je postavil poslansko vprašanje. Klemenčič se je izmaknil odgovoru z izgovorom, da zaradi načela delitve oblasti nima pravice presojati dela sodnega sveta in s tem, seveda, ravnanja sodnika Đorđevića. Poslanci o podpredsedniku Đorđeviću pred volitvami leta 2018 niso odločali. Dvakrat so Đorđevića umaknili z dnevnega reda mandatno volilne komisije. To je bilo nenavadno. Ozadje je bilo politično. Đorđevića je predlagal Klemenčič, ki je bil v preteklosti v vladi namestnik predsednice LDS Katarine Kresal na notranjem ministrstvu. Ko so ga od tam postavili za šefa KPK, pa je spisal poročilo o takratnem premieru Janezu Janši, ki je bilo podobne vrste kot sojenje Masleše v primeru Patria, zaradi katerega je moral Janša za nekaj časa v zapor na vrhuncu kampanje pred volitvami. Klemenčič je s poročilom, s katerim je očrnil Janšo, ne da bi mu ponudil možnost odgovoriti (se braniti), sprožil padec druge Janševe vlade, kar je “levi sredini” omogočilo, da je lahko z več stomilijonskimi nakazili iz proračuna rešila nasedle naložbe v Factor in Probanki, obe sta bili tudi v lasti z levico povezanih tajkunov. Pozneje je vlada Alenke Bratušek, ki je bila takrat še v PS Zorana Jankovića, reševala še velike državne banke. A z, glede na velikost bank, relativno veliko manjšimi vložki. Državne banke (NKBM, NLB…) so pozneje tudi prodali. Glede na vložke za sanacijo bank: za drobiž.

Vloga Klemenčiča in Masleše, v ozadju pa…

Nekdanja pravosodna ministrica Andreja Katič (SD) je po volitvah, ko je nastala vlada Marjana Šarca, obudila neuspešen Klemenčičev predlog in Đorđevića ponovno ponudila za podpredsednika Damijanu Florjančiču, torej na funkcijo, ki jo je nazadnje pred tem opravljala Đorđevićeva bivša partnerka Nina Betteto. Menjave kadrov med vrhovnim sodiščem in levimi vladami so zanimive. Na pravosodnem ministrstvu je bila Tina Brecelj namestnica (državna sekretarka) Gorana Klemenčiča. Po zamenjavi vlade jo je novi predsednik Florjančič takoj imenoval za vodjo stikov z javnostjo. Ta pa je potem objavila sporočilo, ki je sprožilo veliko ogorčenje med pravniki in sodniki: da vrhovno sodišče ne bo spoštovalo sodb evropskega sodišča za človekove pravice, ko se ne strinjajo z njimi. Sporočilo je bilo objavljeno ob fiasku sodbe v primeru Pro plus na ESČP, sodnik poročevalec pri pripravi te sodbe je bil Đorđević.

Šef službe za stike z javnostjo na vrhovnem sodišču pred Brecljevo Gregor Strojin se je, ko je nastala vlada Marjana Šarca, preselil k novi pravosodni ministrici Andreji Katič (SD) za državnega sekretarja, kar je bila prej Brecljeva. Državni sekretar je politična in ne strokovna funkcija. Množične selitve med vrhovnim sodiščem in političnimi funkcijami v vladi, kažejo na politične povezave, ki za ugled sodstva niso najlepša izkaznica.

Tokratno kandidaturo Đorđevića za predsednika vrhovnega sodišča so podprli sodniki vrhovnega sodišča na občni seji (glasovalni rezultat javnosti ni dostopen) in sodni svet (osem za in dva proti). Z enakim rezultatom so ga pred tremi leti podprli že za podpredsednika. V medijih pa je precej prahu dvignilo, ker bi naj Švarc Pipanova Đorđeviću v osebnem pogovoru povedala, da ne more računati na podporo vseh koalicijskih strank in to je Đorđević pozneje tudi javno razkril. Za izvolitev Đorđević potrebuje 46 glasov poslancev, glasovanje bo javno.

Glasovanje za Đorđevića kot podpredsednika vrhovnega sodišča, za kar je bil izvoljen z glasovi 41 poslancev, proti jih je bilo 36, se je februarja 2019 po strankah razpletlo tako:

Ko so Đorđevića izvolili za podpredsednika vrhovnega sodišča so se poslanci seznanili še z odstopom ministra vlade Marjana Šarca. Po Marku Bandelliju (takrat SAB) je odstopil še minister za kulturo Dejan Prešiček (SD). Zgodilo se je po samomoru uradnika, ki je moral ministru na njegov konservatorij, kjer je dodatno delal ob ministrskem delu, prevažati instrumente.

Prešiček ni ob državni funkciji dodatno delal za tujo vlado. Za konservatorij je, ki ga je pred ministrovanjem deset let vodil. Dodatna dela ob najvišjih funkcijah so znan šport naše politične elite.