Na škandalozen način uzakonili nov prispevek za dolgotrajno oskrbo

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:53 pop

Poslanci Svobode, SD in Levice so za dolgotrajno oskrbo uzakonili dodaten prispevek, ki ga bomo plačevali od julija 2025 v višini dveh odstotkov plač. Pri zaposlenih bo odstotek plačal delavec, odstotek zanj še delodajalec. Za samostojne podjetnike in kmete je vlada predlagala dva odstotka. Za upokojence pa odstotek. Za zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ni bil usklajen s socialnimi partnerji, o njem ni bilo resne javne razprave, v parlamentu pa je bil danes uzakonjen na izredni seji že med parlamentarnimi počitnicami po postopku za vojne in naravne katastrofe, je glasovalo 54 vladnih poslancev, proti jih je bilo 24 iz opozicije. Zakonodajna pravna službe je v obsežnem mnenju opozorila, da je zakon tako slabo pripravljen, da je tudi ustavno sporen (načelo pravne države), ker preprosto ni razumljiv.

Na vrat na nos so iz vladnih strank pripravili in potrdili še celo goro dopolnil, zaradi česar je še težko razumeti, kaj točno so uzakonili. Pričakovati je glasovanje državnega sveta o vetu.

Pred glasovanjem sa glasovanje proti napovedali obe opozicijski stranki SDS in NSi, glas za pa vladni Svoboda in Levica.

KARMEN FURMAN (SDS): “V letu dni vlade Roberta Goloba moramo povedati, da so bili s strani koalicijskih poslancev sprejeti številni nerazumni ukrepi, s katerimi pa ste obremenili oziroma uvedli nove davke za zaposlene in pa upokojence. In očitno je danes, da nič drugače ne bo tudi s tem predlogom vašega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki pa ga sprejemate tudi s kršitvijo socialnega dialoga in s kršitvijo zakonodajne procedure po nujnem postopku kljub temu, da za to ni prav nobenega argumentiranega razloga. Zakon o dolgotrajni oskrbi že velja in je bil sprejet pod prejšnjo vlado, ki jo je vodil Janez Janša, natančno decembra leta 2021. In dejstvo je, da bi danes ljudje, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, te pravice, ki jih danes na novo uvajate, že uživali, če ne bi zamaknili izvajanja tega zakona za leto dni in ste s tem seveda te ljudi prikrajšali za uživanje teh pravic. In dejstvo je tudi, da vi danes s tem zakonom ne uvajate nobenih novih pravic in ne širite že zagotovljenih pravic iz sedaj veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi, kajti vaš zakon je praktično popolna kopija že obstoječega zakona, povsem enake pravice pod enakimi pogoji, enake storitve in enake kategorije upravičencev. In edino, kar vi s tem zakonom na novo uvajate, je nov davek za zaposlene, samozaposlene, kmete in upokojence in prav tako še dodatno doplačilo storitev v višini 10 oziroma 20 odstotkov. Hkrati pa kljub temu, da imamo kadrovsko stisko na področju izvajanja dolgotrajne oskrbe, hkrati ožite tudi nabor izvajalcev le-te. Skrb vzbujajoče so bile danes posamezne razprave koalicijskih poslancev, ki so govorili o tem, da je uvedba novega davka ljudem dobra stvar. Očitno v koaliciji vidite sistemske rešitve v uvajanju novih davkov in obremenitev ljudi. V SDS mislimo drugače, namreč zakon z enako vsebino pravic smo pripravili in sprejeli pod našo vlado, pa nismo ljudem naložili dodatnih davkov in obremenitev. Zato moram povedati, da bomo v SD glasovali proti temu zakonu, saj ne moremo podpreti nobenih novih obremenitev ljudi, zlasti pa ne tistih z najnižjimi dohodki in upokojencev.”

JANEZ CIGLER KRALJ (NSi): Prevzemate, spoštovana koalicija, odgovornost za to, da ste se namesto poti družbenega dogovora odločili za pot preglasovanja, namesto vključujočega pristopa ste šli na preglasovanje v parlamentu pri tako pomembni zadevi, kot je dolgotrajna oskrba. Prevzemate vso odgovornost za to. Obljubljali ste boljši zakon. Po enem letu ste predstavili medlo verzijo našega zakona, s tem, da ste mu odvzeli nekaj ključnih in zelo dobrih točk, recimo izločate kmetije in jim onemogočate izvajanje dolgotrajne oskrbe v javni mreži. Obljubljali ste široko in vključujočo javno razpravo, dejansko ste odprli javno razpravo za celih pet delovnih dni in ob tem izključili in onemogočili sodelovati celotni civilni družbi, celotni stroki z izvajalci dolgotrajne oskrbe v red in z izločitvijo socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko socialnega sveta. Obljubili ste razbremenitev plač in pokojnin vsem, ki delajo in prejemajo pokojnine, v resnici ste v enem mesecu pripeljali v naš pravni sistem že drugi obvezni prispevek in ker to ni dovolj, obremenjujete ljudi še na zalogo, in sicer za vse uporabnike in uporabnice dolgotrajne oskrbe uvajate še na zalogo samoprispevek v višini deset odstotkov vrednosti storitve, ki jo koristijo. Novo razlikovanje slovenske politične levice in desnice je v tem, kako pristopajo do ljudi, levica se trudi čim več pobrati iz žepov in pravi ljudem, da vi znate bolje razporejati njihov denar, mi pa pravimo, da znajo ljudje sami najbolje upravljati in razporejati s svojim denarjem. Zato z žalostjo ugotavljam, da vsaka napovedana reforma te koalicije očitno prinaša nov davek in nov prispevek, nižje plače, nižje pokojnine, na koncu mandata bo verjetno ostalo samo pri davkih in prispevkih, od reform pa ne bo nič. Ostro proti temu zakonu.”

SANDRA GAZINKOVSKI (Svoboda): “Skrb za ljudi je naše vodilo in kot tako mora biti tudi odgovorno. Človek je namreč središče naših prizadevanj. V Poslanski skupini Svoboda se tega zavedamo in podpiramo, da se bo področje dolgotrajne oskrbe končno sistemsko in finančno tudi uredilo, kar pa je najpomembnejše, nihče ne bo izgubil prav nobenih pravic, ki jim pripadajo. V Poslanski skupini Svoboda bomo zakon soglasno podprli. Hvala.”

MIHA KORDIŠ (Levica): “Dolgotrajna oskrba je ime za nov sistem socialne varnosti, ki ga v tej državi želimo vzpostaviti vsaj deklarativno že 20 let. Gre zlasti, a ne izključno za skrbstvo starejših in za opredelitev do vprašanja, kako želimo, da to skrbstvo poteka, bomo ljudi prepustili, da se znajdejo sami s svojimi lastnimi denarnicami, ali se bomo kot družba dejansko solidarnostno organizirali, si medsebojno pomagali in preko inštrumenta, ki mu rečemo država, poskrbeli eden za drugega. Naš odgovor je odgovor na levo, je odgovor solidarnosti. Prvi del tega odgovora je vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe, seveda ni sistema socialne varnosti, ki ne bi imel zagotovljenih finančnih virov, vprašanje pa je, kako te finance priskrbimo na nesolidaren način, da plačujemo vsi enako, kot je to recimo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ali prispevamo vsak po svojih možnostih zato, da prejmemo vsi oskrbo, kot jo potrebujemo, ne glede na to ali smo revni ali smo bogati, ne glede na to, kdo smo in od kje prihajamo. Največji dosežek tega Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga danes sprejemamo, je ravno odgovor na to finančno vprašanje. 20 let se ni sprejelo zakona o dolgotrajni oskrbi s kakršnokoli resno vsebino ravno zato, ker se je zatikalo pri finančnem delu, tokrat pa imamo 800 milijonov evrov, ki bo šlo predvsem v skrbstvo starejših, zbranih na približno solidaren način v odstotku glede na višino našega dohodka, ki ga imamo, svoje bodo prispevali pa tudi delodajalci za to, da ko na stara leta potrebujemo oskrbo, to oskrbo vsi dobimo, vsaj v tistih 110 urah obsega, kolikor je vključeno v ta zakon. Drugo je pa vprašanje izvajanja skrbstva in kako je to področje urejeno. Prejšnji zakon oziroma v tem trenutku veljavni zakon o dolgotrajni oskrbi je preprosto skrbstvo za slehernika med nam prepustil trgu, da vsakršna korporacija lahko vstopa v sistem javnega financiranja in starejše obravnava kot surovino, na kateri kleplje dobiček. Mi smo se koalicijsko dogovorili, da take ureditve ne želimo, da želimo bistveno več solidarnosti in to solidarnost smo v zakon tudi na izvedbeni ravni vpisali, ko smo rekli, da se mora dolgotrajna oskrba izvajati neprofitno, bodisi na domu, bodisi v instituciji in to je vizija dolgotrajne oskrbe, na kateri moramo po današnjem sprejetju zakona dalje graditi.”